Slo-Tech - Kitajski raziskovalci so pokazali še en način uporabe umetne inteligence, ko so z njeno pomočjo v petih urah izdelali načrt za preprost čip. Za trening so uporabili dizajne obstoječih starejših procesorjev, nato pa so ji naročili, naj izdela svojega. Rezultat je bil čip na arhitekturi RISC (RV32IA), ki je po hitrosti sicer primerljiv starim i486, a vendarle zmore poganjati Linux. Čip je torej delujoč, a neprimerljiv z modernimi RV64GC.

Umetna inteligenca je izdelala načrt BSD (Binary Speculation Diagrams), ki ga potem orodja EDA (Electronic Design Automation) pretvorijo v dejansko skico, kakšen naj bo silicijev čip. Predlagani dizajn so naposled tudi izdelali v 65-nm tehnologiji. Tekel je s hitrostjo 300 MHz in poganjal Linuxovo jedro 5.15. Raziskovalci dodajajo, da bi lahko na podoben način dizajnirali tudi procesorje drugih arhitektur, denimo x86 ali ARM, če bi predložili ustrezne podatke za trening.

Uporaba strojnega učenja pri dizajniranju čipov ni nova ideja. Podjetje...

Reuters - Posodobljeni pravilnik za 66-to podelitev glasbenih nagrad Grammy najbolj natančneje doslej določa, kolikšno vlogo imajo lahko strojni algoritmi pri nastanku pesmi, ki se potegujejo za nagrade. Ne prav veliko.

Ta hip je strojno generiranje zvoka in govora na videz malo manj razvpito od tistega za besedila in slike, toda vtis je varljiv, saj tudi tu strojno učenje napreduje z velikimi koraki. Zato tudi področje glasbe vse bolj čuti pritisk strojno generiranih vsebin, kar je v zadnjih mesecih ponazorilo nekaj zanimivih dogodkov, kot je bil denimo vznik skrivnostne računalniške verzije Draka, ali pa najava Paula McCartneyja, da bodo s pomočjo strojne inteligence lansirali še en, zadnji komad Beatlesov. Ker je računalniška obdelava podatkov že dolgo časa praktično neobhoden del nastajanja popularne glasbe, so kriteriji za podeljevanje največjih nagrad lahko pokazatelj, koliko in na kakšne načine si strojno učenje tjakaj utira pot. Če gre soditi po najnovejšem pravilniku za nagrade...

The New York Times - Britansko-kanadski raziskovalec Geoffrey Hinton, ki velja za enega od utemeljiteljev globokega učenja z nevronskimi mrežami, pompozno zapušča Google, kjer je delal zadnjih deset let. In sicer predvsem iz strahu, da nam nadzor nad strojnimi algoritmi uhaja iz rok (plačljiv vir, alternativa).

Leta 1986 so David Rumelhart, Geoffrey Hinton in Ronald Williams v odmevni objavi pokazali, kako uporabiti metodo vzvratnega razširjanja (backpropagation) za bistveno pospešitev zmogljivosti učenja nevronskih mrež, kar velja za enega od mejnikov v strojnem učenju. Hinton ima razen tega na spisku še vrsto drugih dosežkov, denimo razvoj arhitekture nevronskih mrež AlexNet, z Alexom Krizhevskyjem in Ilyo Sutskeverjem. Ta iznajdba družine algoritmov za prepoznavo slik namreč pomeni enega od povodov za bliskovito širjenje strojne inteligence med spletne tehnologije v preteklem desetletju. Zaradi opisanih uspehov Geoffrey Hinton velja za enega od očetov umetne inteligence in je pred štirimi leti tudi...

Intel - V Intelu so odstrli tančico z nevromorfnega procesorja Loihi 2, ki poleg večjega števila vozlišč nosi še mnoge druge izboljšave, napravljen pa je tudi v šele eksperimentalnem proizvodnem procesu Intel 4.

Velikani dizajna polprevodniških vezij se vse bolj odločno lotevajo nevromorfnega računalništva, kjer računski hardver neposredno povzema obliko živčnih vezij v bioloških organizmih. IBM ima čip TrueNorth, evropska iniciativa Human Brain Project ima računalnik SpiNNaker, toda najhitrejše korake zadnja leta delajo pri Intelu. Leta 2018 so predstavili procesor Loihi, leto pozneje pa še platformi zanj, Pohoiki Beach in Pohoiki Springs. Ker gre za visoko eksperimentalne zasnove, niso bile prosto na voljo, temveč so jih razpošiljali raziskovalnim skupinam širom sveta. Pridobljeni odzivi so temelj druge generacije procesorja, Loihi 2.

Tudi ta ima generalno zasnovo sunkovne nevronske mreže (spiking neural network), kjer imajo signali med vozlišči razmeroma preprosto obliko binarnih...

Google - Eden izmed zanimivih problemov za umetno inteligenco je napoved vremena, ki je računsko zahteven postopek, saj opisujemo kaotičen sistem. Konvencionalni modeli za napoved vremena so precej dobri za obdobje od nekaj ur do nekaj dni v prihodnosti, a imajo natančnost omejeno prostorsko in kvalitativno. Google je za del tega problema uporabil nevronske mreže, ki dobro delujejo za zelo kratkoročne napovedi padavin. Za napovedi do šest ur so v številnih primerih celo natančnejše od konvencionalnih modelov, predvsem pa imajo več podrobnosti.

Googlov sistem razseka okolico na kilometrsko mrežo, medtem ko je ima konvencionalni ameriški model pet kilometrov velike kvadrante. To daje več fine resolucije, kar je zelo uporabno za kratkotrajne napovedi. Druga pomembna odlika je hitrost, saj Googlov sistem napoved ustvari v 10 minutah in ne v 1-3 urah kakor klasika (HRRR). To ima očitne prednosti, če želimo napovedati, kakšno bo vreme čez pol ure. To je možno, ker je kratkotrajna napoved padavin...

Ars Technica - Največja konferenca o strojnem učenju na svetu, NeurIPS, je letos minila v znamenju vse večjega zavedanja o kritičnih omejitvah globokih nevronskih mrež in iskanju načinov, kako bi ovire prešli.

Globoko učenje - se pravi, raba globokih nevronskih mrež - si je v zadnjem desetletju praktično podredilo področje strojne inteligence. Dalo nam je algoritme, ki premagujejo ljudi v strateških igrah, prepoznavajo obraze, diagnosticirajo bolezni in vozijo avtomobile ... dokler cesta ni preveč luknjasta, mokra in polna nepredvidljivih kolesarjev. Prav ta zadnji primer pa že kaže, kako omejen je pravzaprav ta pristop, saj se avtonomna vozila kar ne morejo izviti iz primeža eksperimentalnih faz, pa čeprav naj bi bila že nekaj časa tik za ovinkom. Kdor redno bere našo stran, zna našteti šibke točke globokega učenja na izust: občutljivost na šum; ogromne baze podatkov, potrebne za učenje; pristranskost in pa katastrofično pozabljanje, se pravi neučinkovitost izven zelo ozko zastavljenih...

Ars Technica - Kitajski inženirji so razvili hibridno integrirano vezje, ki je sposobno nativno procesirati več različnih tipov algoritmov za strojno učenje. To lahko počne hkrati, kar so ponazorili na praktičnem primeru samovozečega kolesa.

Globoke konvolucijske nevronske mreže so zaradi uspeha pri prepoznavanju podob in drugih vzorcev v tem desetletju okupirale pojem strojnega učenja, a gre zgolj za eno od mnogih njegovih sort. Biološke organizme na primer bolje posnema drugačna vrsta - sunkovne (spiking) nevronske mreže. Omenjena tipa delujeta na dokaj različnih principih. Globoke konvolucijske mreže so zgrajene v plasteh, ki gredo v globino (od tu ime), živčna vozlišča pa za vhodni in izhodni signal uporabljajo podatke v standardnem binarnem zapisu. Sunkovne mreže nimajo...

IEEE Spectrum - Na srečanju agencije DARPA v Detroitu so pokazali prvo monolitno tridimenzionalno integrirano vezje, napravljeno na proizvodni liniji komercialne livarne. Dosežek je dodatno zanimiv, ker računsko logiko sestavljajo tranzistorji iz ogljikovih nanocevk, pomnilnik pa je RRAM, napravljen iz memristorjev. Gre za enega od projektov v ambicioznem Darpinem programu Electronics Resurgence Initiative, s katerim želijo korenito spremeniti načine snovanja in proizvodnje elektronskih komponent.

Ob omembi 3D čipov danes nihče več ne bo posebno vznemirjen, saj jih že imamo v širši uporabi, na primer v pomnilniku flash. Napravijo jih tako, da posamezne sloje silicija zlagajo v višino in jih med seboj povežejo s kontakti (through-silicon vias ali TSVs). Grda...

New Scientist - Raziskovalci iz Wisconsina so razvili steklo, ki je sposobno prepoznave zapisanih števk, saj nečistoče v njem sestavljajo nevronsko mrežo.

Ob pojmu strojnega učenja in algoritmov običajno pomislimo na strežniške farme, skozi katere Alexa prepoznava naš govor ali Google primerja fotografije. Toda pristopi niso omejeni zgolj na polprevodniška vezja in strokovnjaki jih skušajo pripeljati tudi v druge medije. Na Univerzi Wisconsin v Madisonu so napravili stekleno plast, ki prepozna ročno zapisane cifre in to brez električnega napajanja. V njeno strukturo so namreč vdelali motnje v obliki zračnih mehurčkov in nečistoč, predvsem vključkov grafena, s katerimi so dobili funkcionalno nevronsko mrežo. Svetlobo,...

DARPA - Ameriška agencija za vojaške raziskave DARPA je sprožila nov program za razvoj umetne inteligence, vreden dve milijardi ameriških dolarjev.

Sredi lanskega leta je kitajska oblast začrtala širokopotezno strategijo, s katero želi državo do leta 2030 zavihteti na vodilno mesto v industriji umetne inteligence. Kopica tamkajšnjih socialnih eksperimentov kaže, da ne gre za prazne besede. To je v Združenih državah povzročilo veliko vznemirjenja, saj država na tem področju nima krovne strategije, podobne kitajski, temveč pobudo pri razvoju prepušča zasebnim podjetjem. Naposled so meseca maja v Beli hiši priredili srečanje s predstavniki industrije, na katerem je padlo nekaj

Slo-Tech - V resnici je bilo le vprašanje časa in prav neverjetno je bilo, da je toliko časa trajalo. Toda pravilo 34 še vedno velja in niti nevronske mreže in strojno učenje niso izjeme. Svojo uporabo so dočakale tudi v pornografiji, posledice pa utegnejo biti - globoke.

Konec decembra so se razširili videoposnetki, ki se imenujejo deepfake. Konec je primitivnega in grotesknega lepljenja glav zvezdnic na telesa pornoigralk. Sedaj lahko poustvarjalci uporabijo fotografije z interneta, kjer jih v dobi modernih družabnih omrežij res mrgoli, in preproste odprtokodne algoritme za strojno učenje (deep learning), da obraz zvezdnic prilepijo kar v videoposnetke. Za zdaj je tovrstne posnetke še mogoče prepoznati, ker vendarle niso popolni in opazimo, da nekaj ni v najlepšem redu....