The New York Times - Dva tedna po Muskovi kontroverzni objavi na omrežju X se odhajanje podjetij s platforme še ni končalo (plačljiv vir, alternativa) in bi lahko zanjo predstavljalo hudo težavo ob že tako nezavidljivem finančnem položaju.

15. novembra je Elon Musk na svojem omrežju X, nekdanjem Twitterju, odobravajoče odgovoril na objavo, ki je širila antisemitsko teorijo zarote, po kateri naj bi Judje "širili sovraštvo proti belcem" in Zahod preplavljali z migranti iz držav tretjega sveta. Izjava je zainteresirano javnost v ZDA razburila do te mere, da jo je obsodila celo Bela hiša, medtem ko so milijarderju v bran stopili razni skrajneži, ki jih je po prevzemu platforme množično spustil nazaj nanjo. Stvarnejši učinek pa je šele sledil, in sicer v reakciji množice podjetij, ki na omrežju X oglašujejo. Ko je namreč dan po Muskovi objavi analitska družba Media Matters pokazala, da se njihovi oglasi vrtijo ob rasističnih in drugače kontroverznih objavah, ki jih je sprožilo predvsem dogajanje po...

Slo-Tech - Odkar je Elon Musk lanskega oktobra prevzel Twitter in ga preimenoval v X, so njegove poteze v nasprotju z deklariranim zavzemanjem za svobodo govora. Na platformi radi blokirajo uporabnike, ki objavljajo vsebine, s katerimi se Musk ne strinja. To se je zgodilo tudi Travisu Brownu, ki je bil leta 2015 približno leto dni celo zaposlen pri Twitterju, kasneje pa je postal eden glasnejših kritikov platforme. X mu je zato preprosto izklopil račun, zaradi česar ga je Brown tožil.

Brown je z analizami objav dokazoval, da se je po Muskovem prevzemu platforme na njej začel širiti skrajno desni vpliv. Vplivneži te provenience so nadpovprečno zastopani med naročniki Twitter Blue, prav tako je Musk obnovil kopico predhodno zaprtih profilov. Zato mu je X profil zaprl, zaradi česar je Brown tožil. Dejal je, da gre za vprašanje principa, saj želi dokazati, da platforme nimajo pravice arbitrarno določati, kdo se sme na njih udejstvovati. Poenostavljeno rečeno gre za vprašanje, ali so platforme...

Slo-Tech - Družbeno omrežje X, torej nekdanji Twitter, je začelo preizkušati plačljivo verzijo strani. Pilotni projekt so začeli izvajati na Novi Zelandiji in Filipinih, kjer morajo novi uporabniki plačati en dolar na leto. V nasprotnem primeru ne morejo objavljati vsebin ali interagirati z drugimi uporabniki. Na obstoječe uporabnike sprememba ne vpliva, saj bodo še naprej lahko storitev uporabljali brezplačno.

Da si želi Elon Musk uvesti plačljivi X, ni nobena novost. O tem se na glas špekulira že več mesecev, špekulacije pa je podžigal kar Musk sam. Razlogov je več in presegajo zgolj finančni vpliv na stran. Čeprav ima X več kot 13 milijard dolarjev dolgov, je Musk v konkretnem primeru dejal, da gre za drugačen ukrep. Z njim želijo zmanjšati smetenje po platformi, delovanje botov in uravnotežiti njeno dostopnost.

Musk vse od prevzema Twitterja, ki je kasneje postal X, ponavlja mantro o botih in spamu na platformi. A hkrati so bile številne poteze po prevzemu nelogične, na platformi pa se...

Slo-Tech - Muskove zaletave izjave na družbenih omrežjih je sicer treba jemati z zrnom soli, a vsaj glede njegovega omrežja X - nekdanjega Twitterja - se često izpolnijo; navsezadnje je njegov lastnik in do nedavna tudi njegov direktor. Zadnja Muskova domislica je destilat njegovega dlje časa trajajočega neodobravanja ene izmed ključnih funkcij na X-u. Funkcijo blokiranja uporabnikov bodo sedaj zares ukinili, je napovedal, ker da ni smiselna.

Ali se bo to res zgodilo, ostaja zavito v tančico skrivnosti. Musk vztraja, da bodo blokiranje odpravili, ostala bo le možnost blokiranja zasebnih sporočil. Na X-u pa bi namesto blokiranja, ki blokiranemu preprečuje vsakršno interakcijo z uporabnikom, kar vključuje tudi zgolj branje in seveda komentiranje, izpopolnili utišanje (mute). Če uporabnika utišamo, njegovih umotvorov ne vidimo več, obratno pa ne drži. Prav tako kljub utišanju uporabnik še vedno lahko komentira, le opozoril ne bomo več prejeli.

Musk ni pomislil na podrobnost, ki jo...

Slo-Tech - Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je v petek sporočil (ironično, prek Twitterja), da je Twitter odstopil od Kodeksa ravnanja na področju dezinformacij. Gre za prostovoljni sporazum v Evropski uniji, ki povezuje vse večje digitalne platforme za deljenje vsebin. Ob tem je dodal, da bo moral Twitter v prihodnosti vseeno spoštovati evropska pravila na tem področju, ker bodo prostovoljni akt nadgradili v pravno obvezujoč dokument. Digital Services Act že določa, da morajo platforme storiti več in se aktivno boriti proti širjenju dezinformacij. Uporabljati se bo začel 25. avgusta.

Kodeks ravnanja je bil sprejet leta 2018, veljati pa je začel lanskega junija. Ima tri ducate podpisnikov, med katerimi so tudi Google, Facebook (Meta), Twitter, Microsoft in celo TikTok. Drugi partnerji v kodeksu so organizacije, ki se ukvarjajo s preverjanjem dejstev, oglaševalci in civilnodružbene organizacije. Kodeks želi povečati transparentnost, omejiti uporabo botov in lažnih računov za...

Financial Times - Eugen Rochko, ustanovitelj družbenega omrežja Mastodon, je sodeč po izjavah za Financial Times (plačljiv vir, alternativa) v zadnjih mesecih zavrnil najmanj pet resnih ponudb zunanjih vlagateljev iz Silicijeve doline in tudi po nedavnem navalu novih uporabnikov ostaja pri načelu, da bo platformo ohranil neprofitno.

Po vsestranskih akrobacijah, ki jih na svojem novem peskovniku po imenu Twitter uprizarja Elon Musk, je določen delež čivkačev pokukal tudi v smeri alternativ. Poleg Tumblrja, ki spričo tega doživlja pravi preporod, pa Reddita, je med prvimi na spisku sorodnih platform gotovo Mastodon. Po podatkih Sensor Towerja je število dnevnih prenosov aplikacije neposredno po Muskovem prevzemu Twitterja s približno 6000 poskočilo na prek 200.000, a se je nato vnovič umirilo - do pred nedavnim, ko je Twitter zajel nov val blokiranja računov, sunkovitih sprememb pravilnika in pa začasna prepoved povezav do drugih omrežij. Število aktivnih uporabnikov Mastodona je tako s 300.000...

Slo-Tech - Ker je Elon Musk odstopil od zavezujočega sporazuma o prevzemu Twitterja, s čimer se upravni odbor ne strinja in trdi, da so razlogi neutemeljeni, se bliža sodna bitka. Twitterjevo vodstvo za ta manever potrebuje soglasje lastnikov, zato je delničarjem poslalo vabilo na izredno skupščino, ki bo 13. septembra. Na njej želijo izglasovati prevzem, kar bo upravi dalo pravno podlago, da dejansko začne tožbo proti Musku. Glasovali bodo lahko delničarji z dne 22. julija.

Izvršni direktor Parag Agrawal in predsednik upravnega odbora Bret Taylor sta zapisala, da upravni odbor soglasno priporoča, da delničarji prevzem sprejmejo. Nato je predvideno petdnevno sojenje, ki bo potekalo oktobra. Prevzemna cena znaša 54,20 dolarja na delnico, kar je precej nad današnjim tečajem 40 dolarjev. To odslikava pričakovanja trga, ali se bo prevzem res zgodilo - investitorji so skeptični.

Musk je predlagal, da bi sojenje potekalo šele februarja prihodnje leto, a je sodnica Kathaleen McCormick predlog...

Slo-Tech - Po prvotnih najavah in kasnejšem dogovoru z upravnim odborom, da bo Elon Musk kupil Twitter, si Musk ponovno premišljuje. Že sredi maja je začel iskati načine, kako bi vsaj znižal dogovorjeno kupnino, sedaj pa ponovno grozi z odstopom od pogodbe. Musk trdi, da je podjetje prekršilo sporazum o prevzemu, ker mu ni posredovalo podatkov o količini spama na platformi. Muskovi odvetniki so že poslali pismo Twitterjevim pravnikom, v katerem podjetje obtožujejo prikrivanja informacij, zaradi česar si Musk pridružuje pravico odstopiti od posla.

Sklenjeni sporazum daje Musku kaj malo možnosti za odstop od nakupa, zaradi česar je začel v zadnjih tednih iskati argumente, ki bi mu pomagali vsaj znižati kupnino. V najnovejšem pismu še vedno trdi, da želi oceniti obseg lažnih računov in spama platformi, zaradi česar želi podrobne informacije od podjetja. Doslej je Musk o morebitnem odstopu od prevzema predvsem čivkal, zadnje pismo pa je prva formalna napoved težav. Twitterjev tiskovni...