» »

Video nadzor na slovenskih avtocestah

Pozoren uporabnik slovenskih avtocest je lahko v zadnjih mesecih zaznal povečano število video kamer, namenjenih nadzoru avtocestnega prometa. Medtem ko na primorskem in štajerskem odseku video nadzorne kamere s pomočjo drugih sistemov nadzora prometa in vremenskih razmer ter informacijskimi portali že tvorijo t.i. sistem pametne avtoceste, bo slednjo najverjetneje kmalu dobila tudi Ljubljana.

Video nadzor je upravitelju slovenskega avtocestnega omrežja nedvomno v veliko pomoč; bodisi za hitro zaznavanje incidentov in s tem kratek odzivni čas intervencijske ekipe, bodisi za lažje in hitrejše obveščanje voznikov preko informacijskih portalov. Na DARS-ov video nadzor pa so se kmalu spomnili tudi slovenski organi pregona. Video posnetek prehoda preko cestninske postaje Kozina je tudi eden izmed dokazov v kazenskem postopku proti Ivanu Periću, obtoženemu, da je 15. avgusta 2002 v Rovinju ubil družino Rakić.

Hitro si lahko zamislimo primer, ko bi policija s pomočjo posnetkov iz DARS-ovih video nadzornih kamer na ljubljanskem avtocestnem obroču uspela odkriti tatove ukradenih vozil. Toda – ali bi ti posnetki prestali preizkus zakonitosti? Ali bi javnost ponovno zlivala gnev na slovensko sodstvo, češ da ni sposobno nepridipravov spraviti za zapahe? Tovrsten razplet (tokrat namišljene) zgodbe zna biti povsem realen. Obstaja namreč upravičen sum, da DARS na določenih odsekih slovenskega avtocestnega križa izvaja video nadzor nezakonito.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) v 2. odstavku 74. člena določa, da mora "oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor."

Zelo pozoren voznik je tovrstno obvestilo lahko opazil na kabinah cestninskih postaj. Seveda če ni uporabnik sistema ABC, saj pri hitrosti 40 km/h ni časa za iskanje nalepke na zunanji steni cestninske kabine.

številni odseki slovenskih avtocest ne zahtevajo plačila cestnine, saj gre bodisi za odprte, bodisi pol-odprte odseke. če primeroma naštejemo le nekatere: AC Koper – Kozina, AC Ljubljana – Ivančna Gorica, AC Ljubljana – Brezovica, ljubljanski avtocestni obroč (razen dela severne obvoznice, ki ima status ceste rezervirane za motorna vozila), gorenjska avtocesta do cestninske postaje. Na tovrstnih odsekih DARS prav tako izvaja video nadzor, a voznik se s tem ne more seznaniti, saj ni prečkal cestninske postaje, kjer so v obliki nalepk objavljena obvestila o izvajanju video nadzora. V kolikor video nadzorne kamere s svojo ločljivostjo in/ali možnostjo približevanja omogočajo razbiranje registrske oznake na vozilu, DARS na teh odsekih z ne-označitvijo izvajanja video nadzora, krši zgoraj citirani 2. odstavek 74. člena ZVOP-1. Takšno je tudi mnenje inšpektorja za varstvo osebnih podatkov, g. Jožeta Bogataja, ki nam je pojasnil, da kršitve ne bi bilo, če bi izvajanje video nadzora brez obvestila DARS-u dovoljeval kak drug (specialnejši) zakon. šlo bi namreč za uporabo načela lex specialis derogat legi generali, oziroma specialnejši zakon razveljavlja splošnejšega. Ker nas je zanimalo, ali obstaja morebiten specialnejši zakon, ki bi v tem primeru razveljavil zadevno določbo Zakona o varstvu osebnih podatkov, smo o tem povprašali DARS-ovo službo za stike z javnostjo. Prejeli smo odgovor (citiram): "Na vseh cestninskih postajah je na vidnem mestu (kabina) označeno izvajanje video nadzora. Video nadzorni sistemi v predorih pa se izvajajo na osnovi smernic EU glede varnosti v predorih." Glede na ta odgovor, noben zakon DARS-u ne dovoljuje izvajanje video nadzora, ne da bi bil o tem zavezan objaviti obvestilo. Do ugotovitve ali je video nadzor na odprtih in pol-odprtih odsekih avtocest resnično nezakonit, nam manjka odgovor na še eno vprašanje: Ali tehnične zmogljivosti video nadzornega sistema omogočajo razpoznavo registrskih oznak.

Registrska oznaka je po ZVOP-1 osebni podatek. šesti člen zakona namreč določa, da je osebni podatek "katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen." Da je registrska oznaka podatek, ki se nanaša na posameznika, je potrdil tudi inšpektor Bogataj. Do trenutka priprave tega prispevka nismo uspeli pridobiti dokazov, ki bi zagotovo potrdili ali ovrgli domnevo, da DARS-ove video nadzorne kamere s svojo ločljivostjo ali možnostjo približevanja omogočajo razpoznavo registrske oznake. Toda – spomnimo se medijskih poročanj o incidentu, ki se je zgodil na primorski avtocesti kmalu po odprtju predorov. Mediji so takoj po incidentu, ko je neki voznik obračal v predoru Dekani, poročali, da je šlo za vozilo s hrvaškimi registrskimi oznakami iz puljskega registrskega območja. Kljub temu, da voznik ni bil ustavljen na kraju incidenta, so na DARS-u poznali registrsko oznako vozila ter o tem tudi obvestili policijo. Dodajmo, da se predor Dekani nahaja na odprtem delu primorske avtoceste, saj za vožnjo skozenj ni potrebno prečkati cestninske postaje. Z DARS-a smo na vprašanje glede ločljivosti video nadzornih kamer prejeli odgovor, da znaša "resolucija novejših, digitalnih videokamer horizontalno 480 TV vrstic; število pikslov (PAL) je 768 (horizontalno) X 494 (vertikalno). Videokamere starejše izdelave pa imajo resolucijo prav tako 480 TV vrstic, analogni signal PAL 753 X 494; razlika v primerjavi s starejšimi je zlasti v slabšem kotu vidljivosti." Glede na te podatke lahko domnevamo, da kamere omogočajo razbiranje registrskih oznak, če se vozilo nahaja dovolj blizu kamere, ali če posamezna kamera omogoča približevanje (zoomiranje).

V kolikor domneva o možnosti razbiranja registrskih oznak drži, DARS torej z video nadzorom na odprtih in pol-odprtih odsekih avtocest krši 2. odstavek 74. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov. Odvetniki bi to dejstvo znali s pridom izkoristiti pri obrambi svojih klientov v kazenskih postopkih za kazniva dejanja storjena izven cestnega prometa, kjer bi se obtožnica naslanjala na posnetke DARS-ovih video nadzornih kamer na zgoraj omenjenih vrstah avtocestnih odsekov.

Video posnetke iz nadzornih kamer DARS hrani različno dolgo. Po podatkih, ki so nam jih posredovali njihovi piarovci, "je dolžina hrambe posnetkov odvisna od vrste in starosti sistema za shranjevanje video zapisov. čas shranjevanja traja od enega dneva do sedem dni. Signal iz kamer se v večini primerov prenaša on line v nadzorni center. Hkrati pa se signal digitalizira, komprimira in prenaša v digitalni obliki v posamezen center za nadzor in upravljanje prometnih tokov. Zapisi video kamer, nameščenih na cestninskih postajah, se shranjujejo na lokaciji cestninskih postaj. Video kamere, ki so nameščene na objektih ob avtocestni trasi in v predorih pa se shranjujejo ali na lokaciji centrov za nadzor in upravljanje prometnih tokov ali na najbližji cestninski postaji. Centraliziranega sistema shranjevanja zapisov video posnetkov zaradi varnosti in tehničnih možnosti nimamo." Digitalizirani video zapis na DARS-u shranjujejo na trde diske, izjema so nadzorni sistemi predora Karavanke, predora Pletovarje ter predora Golo rebro. Video zapis iz teh se shranjuje v analogni obliki na lokalnih vzdrževalnih bazah.

Glede na to, da se posnetki iz video nadzornih kamer hranijo relativno kratek čas, morajo organi pregona ukrepati hitro, če želijo pridobiti posnetke. Kot zanimivost naj navedemo podatke o številu posredovanj posnetkov za namene kazenskega pregona v letu 2004 ter tekočem letu. V preteklem letu je DARS na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika organom pregona posredoval 98 video posnetkov, letos do konca meseca julija pa 96 video posnetkov. V sedmih mesecih letošnjega leta so torej organi pregona zahtevali domala enako število posnetkov kot v celem letu 2004, kar utegne kazati na to, da se represivni organi vse bolj zavedajo možnosti, ki jih nudi nadzorna tehnologija.

DARS sme organom pregona posnetke posredovati načeloma le na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Izjemo pa uvaja Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki v 1. odstavku 236. člena določa: "Ministrstvo za notranje zadeve, policija, upravna enota in javna agencija imajo v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih kaznih in ukrepih." (vsi poudarki A.M.) DARS je torej v primeru storjenega prekrška ali kaznivega dejanja v cestnem prometu, organom pregona dolžan posredovati video posnetke, iz katerih je razvidna kršitev. Na tem mestu se zastavi vprašanje možnih zlorab te določbe ZVCP-1, saj bi jo policija lahko uporabila v primeru, ko bi posnetek potrebovala za preiskovanje domnevno storjenega kaznivega dejanja izven cestnega prometa, preiskovalni sodnik pa zaradi neizpolnjevanja pogojev ne bi izdal odredbe za njegovo pridobitev. Glede na dejstvo, da vozniki pogosto - še zlasti na avtocesti - kršimo ZVCP, utemeljitev takšnega (zlorabljenega) zahtevka najbrž ne bi bila pretirano zahtevna.

Dolžnost posredovanja video posnetkov v primeru storjenega prekrška ali kaznivega dejanja v cestnem prometu po drugi strani odpira vprašanje, ali je v Slovenija preko 236. člena ZVCP-1 dejansko uzakonila obvezno hrambo ter posredovanje video posnetkov cestnega prometa. Doseg določbe je namreč širši, kot je videti na prvi pogled. če pozorneje preberemo 236. člen, lahko ugotovimo, da imajo Ministrstvo za notranje zadeve, policija, upravna enota ter javne agencije pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu od katerega koli organa ali organizacije, ki te podatke ima. Tretji odstavek istega člena namreč določa: "Organi in organizacije, ki zbirajo podatke iz prvega odstavka tega člena, so jih dolžni na njihovo zahtevo brezplačno posredovati organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka tega člena."

Omenjeni 236. člen Zakona o varnostni cestnega prometa je tudi podlaga za preventivno akcijo umirjanja prometa na štajerski avtocesti med Vranskim in Blagovico, ki jo policija od 7. novembra dalje izvaja v sodelovanju z DARS-om. Glede te je predstavnik policije v intervjuju za Radio Slovenija 1 dne 7.11.2005 izjavil, da bo policija "za ugotavljanje kršitev in za opazovanje uporabila tudi posnetke iz kamer, ki so že inštalirane na temu odseku avtoceste pod pogojem, da bodo ti posnetki zagotavljali identifikacijo kršitelja in vse potrebne podatke za dokazovanje kršitve". Ta izjava nakazuje, da DARS-ove video kamere omogočajo identifikacijo kršitelja, torej razpoznavo registrskih tablic. V primeru da je razpoznava registrske tablice mogoča in voznik ni obveščen o izvajanju video nadzora (kot to zahteva 2. odstavek 74. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov), gre torej za kršitev navedene določbe. Kot smo že spoznali, ni nobenega specialnejšega zakona, ki bi DARS-u omogočal izvajanje video nadzora brez obvestila, do česar prihaja na odprtih in pol-odprtih odsekih slovenskih avtocest, na katerih voznikom za njihovo uporabo ni potrebno prečkati cestninske postaje, kjer bi se (preko obvestilne nalepke na steni cestninske kabine) lahko seznanili, da vstopajo na video nadzorovano območje.

Dne 23.8.2005 je bilo na slovenskem avtocestnem omrežju po podatkih DARS-a nameščenih 859 video kamer, kamor so vštete tudi kamere za nadzor cestninskih postaj. Do trenutka pisanja tega prispevka se je njihovo število najverjetneje še povečalo.

Osebni dokument je relikt socializma in komunizma

Osebni dokument je relikt socializma in komunizma

Ste tudi vi včasih zbegani, ko zasledite novice, v katerih se pojavlja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar? Glede na to, da imajo mediji v svojem "prime timeu" omejeno število znakov, točno določeno minutažo in morajo tako ali tako uravnoteženo predstavljati ...

Preberi cel članek »

Intervju s Philipom Zimmermannom

Intervju s Philipom Zimmermannom

Philip Zimmermann je avtor šifrirnega programa (za šifriranje datotek in elektronske pošte) PGP (Pretty Good Privacy). Prvo različico programa je napisal leta 1991, program je tekel na popolnoma običajnih računalnikih PC in je bil za tedanje standarde uporabniške ...

Preberi cel članek »

Intervju z Darkom Bulatom

Intervju z Darkom Bulatom

Darko Bulat je direktor K2.neta in predsednik SISPE. Slovenija je pred kratkim sprejela zakon o elektronskih komunikacijah, ki predvideva nadzor interneta. 107. člen od operaterjev zahteva, da na lastne stroške zagotovijo ustrezno opremo za zakonito prestrezanje telekomunikacij. ...

Preberi cel članek »

Zakoniti nadzor v Sloveniji

Zakoniti nadzor v Sloveniji

Po 11. septembru se je v ZDA kasneje pa tudi drugod po svetu začel povečevati nadzor nad državljani. Povečala so se pooblastila policije in tajnih služb (predvsem v ZDA), policije različnih držav in tajne službe so začele med seboj tesneje sodelovati in si ...

Preberi cel članek »

Mnenje: Slovenija odpira vrata spletni cenzuri

Mnenje: Slovenija odpira vrata spletni cenzuri

Slovenija odpira vrata spletni cenzuri Nadaljujemo s prekinjeno 28. točko dnevnega reda, to je s ponovnim odločanjem o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo. Zakon bo pri ponovnem odločanju sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslank in poslancev Državnega zbora, to je 46 ...

Preberi cel članek »