Forum » Problemi človeštva » Kiberpipa: Patentiranje računalniško izvedenih izumov
Kiberpipa: Patentiranje računalniško izvedenih izumov
Eschelon ::
V Kiberpipi je potekala(?) v sredo, 2. marca ob 17.00 okrogla miza z naslovom : "Izzivi soodločanja Slovenije v EU - direktiva o računalniških patentih".
Če obstaja kak zapis z okrogle mize, se priporočam - nisem mogel priti
.
Če je kdo bil, lahko morda na kratko pove, kaj se je dogajalo?
Če obstaja kak zapis z okrogle mize, se priporočam - nisem mogel priti
.Če je kdo bil, lahko morda na kratko pove, kaj se je dogajalo?
Vedeti, razumeti, znati.
GregaS ::
Evo mene - nas je prfoks zvleku s FDV-ja na to srečanje
blo kr zanimivo
Kdo je bil tam je navedeno na zgornjem linku - med najglasnejšimi je bil Andrej Mertelj ki je bil proti direktivi, proti je bil tudi Darko Bulat
Mal so se lovili glede samega topica pogovora, tko da je en cajt trajal da je en razložu, kaj je direktiva, okrog katere se zdej gre v EU, sj sem že pozabu točno, sam gre se za to, v koliki meri se bo dalo zaščiti software - kjer se pa stvari blazno zakomplicirajo in je bilo precej krega na okrogli mizi glede tega.
Uglavnem fora je - da je pobudo za to direktivo dalo eno združenje Exx, ironija katerega je, da so v njem 2/3 ameriških firm - z malim mehkim na čelu - pa še z drugih koncev sveta, vključno tistih nekaj iz Evrope in nekaj hočejo srat v EU-ju zdaj. Sicer je Poljska dala en ugovor in gre zadeva zdaj nazaj v prvo branje . . .
v praksi so zadeve so jasne do te mere, da če bo kdo imel izum glede programskega orodja za recimo avtomobil - katerokoli napravo oziroma večje stroje.. - bo to lahko sedaj patentiral - saj mislim da se je to ze sedaj lahko dalo le da se ni bilo dovolj definirano. Bolj pomembne so aplikacije, ki jih uporablja večina uporabnikov račuinalnikov, in te naj bi bile sedaj lahko bolje zaščitene.
To naj bi pomenilo v bodočnosti dražji internet za uporabnika, saj se bodo nanj prenesli stroški avtorskih pravic - uporabe raznih spletnih aplikacij - recimo da bi moral plačati za uuporabo Googla in podobno.
Problem nastane pri zastonjskem programju - Linux - ki valjda na veliko serje Microsoftu (btw, cena microsofta je po lansiranju Linuxa padla iz 240$ kolkr je bil tm po letu 2000 ful dol), in tu se niti stroka ni zjasnila do česa lahko pride - JAZ si to razlagam s primerom: odprtokodni Linux omogoča posamezniku nadgradnjo obstoječega sistema - recimo da bi bila sedaj možnost da nekdo, ki je avtor pomembnega dela Linuxa, svoj del patentira in zahteva avtorske pravice....
Pa se par komentarjev:
- v Sloveniji ni bilo izvedene še nobene makroekonomske študije o tej problematiki in na splošno o varstvu intelektualne lastnine, medtem, ko je EU (katere del smo, če je kdo pozabil) v tem procesu že naredila par korakov - ker pač vse sprejete zadeve veljajo tudi pri nas se naša država pač ne bi smela obnašati tako ignorantsko
- Na GZS-ju je Zavod za varstvo intelektualne lastnine, ki sprejema določene ukrepa, vendar poglejte njegovo sestavo: Telekom, Mobitel in Siol baje predstavljajo 50% glasov, potem je tu še Microsoft in par tujih firm, tako da naši Koda.si in podobna združenja, katerih se direktiva še najbolj tiče, bojda gladko odpadejo pri predlogih, pobudah in glasovanjih.
Osebno sicer nisem preveč na tekočem z zadevami , tako da se opravičujem za morebitne šlamparije - bil sem pa na celotni okrogli mizi in mislim, da so to glavni izvlečke vsega tega
blo kr zanimivo
Kdo je bil tam je navedeno na zgornjem linku - med najglasnejšimi je bil Andrej Mertelj ki je bil proti direktivi, proti je bil tudi Darko Bulat
Mal so se lovili glede samega topica pogovora, tko da je en cajt trajal da je en razložu, kaj je direktiva, okrog katere se zdej gre v EU, sj sem že pozabu točno, sam gre se za to, v koliki meri se bo dalo zaščiti software - kjer se pa stvari blazno zakomplicirajo in je bilo precej krega na okrogli mizi glede tega.
Uglavnem fora je - da je pobudo za to direktivo dalo eno združenje Exx, ironija katerega je, da so v njem 2/3 ameriških firm - z malim mehkim na čelu - pa še z drugih koncev sveta, vključno tistih nekaj iz Evrope in nekaj hočejo srat v EU-ju zdaj. Sicer je Poljska dala en ugovor in gre zadeva zdaj nazaj v prvo branje . . .
v praksi so zadeve so jasne do te mere, da če bo kdo imel izum glede programskega orodja za recimo avtomobil - katerokoli napravo oziroma večje stroje.. - bo to lahko sedaj patentiral - saj mislim da se je to ze sedaj lahko dalo le da se ni bilo dovolj definirano. Bolj pomembne so aplikacije, ki jih uporablja večina uporabnikov račuinalnikov, in te naj bi bile sedaj lahko bolje zaščitene.
To naj bi pomenilo v bodočnosti dražji internet za uporabnika, saj se bodo nanj prenesli stroški avtorskih pravic - uporabe raznih spletnih aplikacij - recimo da bi moral plačati za uuporabo Googla in podobno.
Problem nastane pri zastonjskem programju - Linux - ki valjda na veliko serje Microsoftu (btw, cena microsofta je po lansiranju Linuxa padla iz 240$ kolkr je bil tm po letu 2000 ful dol), in tu se niti stroka ni zjasnila do česa lahko pride - JAZ si to razlagam s primerom: odprtokodni Linux omogoča posamezniku nadgradnjo obstoječega sistema - recimo da bi bila sedaj možnost da nekdo, ki je avtor pomembnega dela Linuxa, svoj del patentira in zahteva avtorske pravice....
Pa se par komentarjev:
- v Sloveniji ni bilo izvedene še nobene makroekonomske študije o tej problematiki in na splošno o varstvu intelektualne lastnine, medtem, ko je EU (katere del smo, če je kdo pozabil) v tem procesu že naredila par korakov - ker pač vse sprejete zadeve veljajo tudi pri nas se naša država pač ne bi smela obnašati tako ignorantsko
- Na GZS-ju je Zavod za varstvo intelektualne lastnine, ki sprejema določene ukrepa, vendar poglejte njegovo sestavo: Telekom, Mobitel in Siol baje predstavljajo 50% glasov, potem je tu še Microsoft in par tujih firm, tako da naši Koda.si in podobna združenja, katerih se direktiva še najbolj tiče, bojda gladko odpadejo pri predlogih, pobudah in glasovanjih.
Osebno sicer nisem preveč na tekočem z zadevami , tako da se opravičujem za morebitne šlamparije - bil sem pa na celotni okrogli mizi in mislim, da so to glavni izvlečke vsega tega
GregaS ::
no...
sedj sm šele vidu pod novicami link na posnetek te okrogle mize - so ga na video snemal morm prevert če se je kj slišal, ker se je še v živo komaj
sedj sm šele vidu pod novicami link na posnetek te okrogle mize - so ga na video snemal morm prevert če se je kj slišal, ker se je še v živo komaj
Eschelon ::
Hja, res je. Patenti programske opreme ?
Vsi posti bi lahko romali tja. Moderator?
Pa še link posnetka.
GregaS - najlepša hvala.
Vsi posti bi lahko romali tja. Moderator?
Pa še link posnetka.
GregaS - najlepša hvala.
Vedeti, razumeti, znati.
Eschelon ::
O direktivi se bo v naslednjem mesecu odločalo v Evropskem parlamentu (EP). Prišla bo v 2. branje. Zdaj je zadnji čas, da sporočite svoje stališče svojim predstavnikom v EP.
Kontakti:
lnovak@europarl.eu.int
mdrcarmurko@europarl.eu.int
rjordancizelj@europarl.eu.int
bpahor@europarl.eu.int
http://www.peterle.si/index.php?option=com_contact&Itemid=0&contact_id=1
http://www.mihabrejc.si/pisite.php
http://www.kacin.si/Default.asp?tip=SendMail&lang=slo
Kontakti:
lnovak@europarl.eu.int
mdrcarmurko@europarl.eu.int
rjordancizelj@europarl.eu.int
bpahor@europarl.eu.int
http://www.peterle.si/index.php?option=com_contact&Itemid=0&contact_id=1
http://www.mihabrejc.si/pisite.php
http://www.kacin.si/Default.asp?tip=SendMail&lang=slo
Vedeti, razumeti, znati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Eschelon ()
Eschelon ::
Članek objavljen v Guardian unlimited online:
http://www.guardian.co.uk/
Povezava do članka:
http://www.guardian.co.uk/online/comment/story/0,12449,1510566,00.html
Datum objave:
20.6.2005
Absurdnost patentov
Če bi patentni zakon veljal za romane v 80ih letih 19.stoletja, bi ostali brez odličnih knjig. Če EU sprejme patentni zakon za softver, bo omejitev občutil vsak uporabnik računalnikov, pravi Richard Stallman.
Ponedeljek, 20. junij 2005
V naslednjem mesecu bo Evropski parlament odločal o bistvenem vprašanju: ali naj dovoli softverske patente, ki bi omejili vsakega računalniškega uporabnika in otežili ali celo onemogočili delo softverskih razvijalcev.
Mnogo politikov bo morda volilo na slepo – ker niso programerji, ne razumejo, kaj povzročijo softverski patenti. Pogosto mislijo, da so patenti podobni zakonu o zaščiti avtorskih pravic (in se od njega razlikujejo le v detajlih), kar pa ne drži.
Na primer, ko sem javno vprašal Patricka Devedjiana, takrat ministra za industrijo, kako bo Francija volila o softverskih patentih, se je odzval z gorečim zagovorom zakona o avtorskih pravicah. Pri tem je hvalil je Victorja Hugoja in njegovo vlogo pri sprejemanju avtorskih pravic.
Tisti, ki si predstavljajo učinke podobne tistim, ki jih ima zakon o zaščiti avtorskih pravic, ne doumejo resničnih posledic softverskih patentov. Na primeru Hugoja lahko prikažemo razlike med obema.
Roman in moderen kompleksen program imata nekatere skupne lastnosti: oba sta velika in vsebujeta mnogo idej. Domnevajmo, da bi patentni zakon veljal za romane v 19. stoletju. Domnevajmo, da bi države, npr. Francija, dovolile patentiranje literarnih idej. Kako bi to vplivalo na pisanje Hugoja? Kako bi se učinki literarnih patentov razlikovali od učinkov zaščite avtorskih pravic?
Vzemimo za primer roman Nesrečniki, ki ga je napisal Hugo. Ker ga je napisal, so avtorske pravice pripadle samo njemu. Ni se mu bilo treba bati, da bi ga nekdo tožil zaradi kršitve avtorskih pravic in zmagal. To ni bilo mogoče, ker zakon o avtorskih pravicah krije le detajle o avtorskem delu in omejuje le nadaljnje razmnoževanje. Hugo ni kopiral Nesrečnikov, zato ni bil v nevarnosti.
Patenti delujejo drugače. Krijejo ideje – vsak patent je monopol nad izrabljanjem neke ideje, ki jo opisuje.
Tu je primer namišljenega literarnega patenta:
(*Ker ne poznam pravnega termina za "claim" sem uporabil zahteva. Prosim, popravite me.)
1. zahteva*: komunikacijski proces, ki predstavlja, v mislih bralca, koncept lika, ki je bil dolgo časa v ječi in postane zagrenjen do družbe in človeške vrste.
2. zahteva: komunikacijski proces, kot se ga navaja v 1.zahtevi, kjer ta lik kasneje doživi moralno odrešitev zaradi prijaznosti sočloveka.
3. zahteva: komunikacijski proces, kot ga navajata zahtevi 1 in 2, kjer ta lik v teku zgodbe spremeni svoje ime.
Če bi leta 1862, ko so izšli Nesrečniki, tak patent obstajal, bi novela kršila vse tri zahteve – vse te stvari so se v romanu zgodile Jeanu Valjeanu. Hugoja bi lahko tožili in bi tožbo izgubil. Roman bi lahko prepovedal – skratka cenzoriral - lastnik patenta.
Sedaj vzemimo ta namišljeni literarni patent:
Zahteva 1: komunikacijski proces, ki predstavlja, v mislih bralca, koncept lika, ki je bil dolgo v zaporu in zaradi tega spremeni svoje ime.
Nesrečniki bi kršili tudi ta patent, ker prav tako ustreza zgodbi Jeana Valjeana.
Oba patenta bi pokrivala zgodbo enega lika v romanu. Med seboj se prekrivata, vendar nista natančni kopiji eden drugega, torej bi oba lahko veljala hkrati – oba lastnika patenta bi lahko tožila Victorja Hugoja. Katerikoli bi lahko prepovedal objavo Nesrečnikov.
Morda si mislite, da so te ideje tako preproste, da jih ne bi odobril noben patentni urad. Mi, programerji, smo pogosto presenečeni nad preprostostjo idej, ki jih krijejo resnični softverski patenti – na primer, Evropski patentni urad (EPO – European Patent Office) je odobril patent za indikator napredka (progress bar) in enega za sprejemanje plačila s kreditnimi karticami. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako nevarno.
Tudi druge ideje Nesrečnikov bi bile lahko patentirane. Na primer, lahko bi obstajal patent o domišljijskem portretiranju bitke pri Waterlooju, ali patent uporabe pariškega slenga v leposlovju. Še dve tožbi.
Pravzaprav ne obstaja meja za število različnih patentov, ki bi lahko bili uporabljeni za toženje avtorja dela kot so Nesrečniki. Vsi lastniki patentov bi trdili, da si zaslužijo nagrado za literarni napredek, ki ga njihova patentirana ideja predstavlja – vendar te ovire ne bi vzpodbujale napredka v literaturi. Samo ovirale bi ga.
Vendar bi zelo širok patent naredil te probleme nepomembne. Zamišljajte si patente s širokimi zahtevami, kot so te:
Komunikacijski proces, zgrajen s pripovedjo ki se nadaljuje skozi več strani.
Pripovedna zgradba, ki včasih spominja na fugo ali improvizacijo.
Spletka, izhajajoča iz konfrontacije določenih likov, kjer si liki po vrsti med seboj postavljajo pasti.
Kdo bi lahko bili lastniki patentov? Lahko bi bili drugi romanopisci, morda Dumas ali Balzac, ki so pisali take romane – vendar ne nujno.
Ni potrebno napisati programa, da bi lahko patentirali softversko idejo. Zato, če naši namišljeni literarni patenti sledijo resničnemu patentemu sistemu, lastnikom patentov ne bi bilo potrebno pisati romanov ali zgodb, ali česarkoli – razen patentnih zahtev.
Patentna parazitna podjetja – podjetja, ki ne ustvarjajo ničesar, razen groženj in tožb – rastejo.
Če privzamemo te široke patente, Hugo ne bi nikdar pridšel niti do točke, ko bi se vprašal, kateri patenti ga bi lahko spravili v tožbo zaradi uporabe lika Jeana Valjeana. Niti pomislil ne bi, da bi pisal tovrsten roman.
Ta podobnost lahko pomaga ne-programerjem videti, kaj naredijo softverski patenti. Softverski patenti krijejo zmožnosti, kot je definiranje okrajšav v urejevalniku besedil ali naravni red preračunavanja v razpredelnici.
Krijejo algoritme, ki so potrebni za delovanje programov. Krijejo dele formatov zapisa datotek, kot so Microsoftovi novi formati za Word datoteke. MPEG 2 video format je krit z 39 različnimi patenti v Združenih Državah Amerike (US).
Prav tako, kot bi en roman lahko kršil veliko različnih literarnih patentov naenkrat, lahko program krši več različnih patentov naenkrat. Iskanje vseh patentov, ki jih program lahko krši je tako obsežno delo, da je bila doslej narejena le ena študija.
V študiji Linuxa iz leta 2004 so našli 283 kršitev različnih US patentov, ki jih krši jedro tega GNU/Linux operacijskega sistema. To pomeni, da vsak izmed teh 283 patentov krije računalniški proces, ki ga najdemo nekje v tisočerih straneh izvorne kode Linuxa.
Tekst direktive, ki ga je potrdil svet ministrov jasno dopušča patente, ki krijejo softverske tehnike.
Podporniki trdijo, da je zahteva, da morajo imeti patenti »tehnični značaj« izključila softverske patente – vendar jih ne bo. Pritožbeni odbor Evropskega patentnega urada ugotavlja, da je preprosto je opisati računalniški program na »tehnični« način.
Odbor se zaveda, da bo zaradi precej široke razlage pojma »iznajdba« v 52. točki (1), EPC (European Patent Claim) lahko vsebovala dejavnosti tako domače, da se da njihov tehnični značaj spregledati, na primer dejanje pisanja s pomočjo pisala in papirja.
Vsak uporaben program se lahko »naloži in izvede na računalniku, programirani računalniški mreži ali drugačnem programabilnem aparatu«, za to da naredi svoje delo, kar je kriterij točke 5 (2) direktive o patentih, ki preprečuje že samo objavljanje programov.
Način, kako preprečiti softverskim patentom, da ne bi ohromili razvijanja softvera je preprost: ne dopustite jih. V prvem branju v letu 2003, je Evropski parlament sprejel potrebna dopolnila za izključitev softverskih patentov, vendar je svet ministrov razveljavil odločitev.
Državljani EU bi morali brez odlašanja klicati svoje MEP (člane Evropskega Parlamenta – Members of European Parliament) in od njih zahtevati, da potrdijo prejšnjo odločitev parlamenta tudi v drugem branju direktive.
© 2005 Richard Stallman (rms@gnu.org). Nespremenjeno kopiranje in distribucija tega celotnega članka je dovoljeno po celem svetu brez plačila na poljubnem mediju, po pogojem da se obrži to obvestilo.
Richard Stallman je leta 1984 začel GNU operacijski sistem (www.gnu.org) in leta 1985 ustanovil Free Software Foundation (fsf.org). Gérald Sédrati-Dinet je izdelal primere v tem članku.
(Prosim za čimveč opozoril na napake pri prevodu. Poskusil bom upoštevati vse.)
http://www.guardian.co.uk/
Povezava do članka:
http://www.guardian.co.uk/online/comment/story/0,12449,1510566,00.html
Datum objave:
20.6.2005
Absurdnost patentov
Če bi patentni zakon veljal za romane v 80ih letih 19.stoletja, bi ostali brez odličnih knjig. Če EU sprejme patentni zakon za softver, bo omejitev občutil vsak uporabnik računalnikov, pravi Richard Stallman.
Ponedeljek, 20. junij 2005
V naslednjem mesecu bo Evropski parlament odločal o bistvenem vprašanju: ali naj dovoli softverske patente, ki bi omejili vsakega računalniškega uporabnika in otežili ali celo onemogočili delo softverskih razvijalcev.
Mnogo politikov bo morda volilo na slepo – ker niso programerji, ne razumejo, kaj povzročijo softverski patenti. Pogosto mislijo, da so patenti podobni zakonu o zaščiti avtorskih pravic (in se od njega razlikujejo le v detajlih), kar pa ne drži.
Na primer, ko sem javno vprašal Patricka Devedjiana, takrat ministra za industrijo, kako bo Francija volila o softverskih patentih, se je odzval z gorečim zagovorom zakona o avtorskih pravicah. Pri tem je hvalil je Victorja Hugoja in njegovo vlogo pri sprejemanju avtorskih pravic.
Tisti, ki si predstavljajo učinke podobne tistim, ki jih ima zakon o zaščiti avtorskih pravic, ne doumejo resničnih posledic softverskih patentov. Na primeru Hugoja lahko prikažemo razlike med obema.
Roman in moderen kompleksen program imata nekatere skupne lastnosti: oba sta velika in vsebujeta mnogo idej. Domnevajmo, da bi patentni zakon veljal za romane v 19. stoletju. Domnevajmo, da bi države, npr. Francija, dovolile patentiranje literarnih idej. Kako bi to vplivalo na pisanje Hugoja? Kako bi se učinki literarnih patentov razlikovali od učinkov zaščite avtorskih pravic?
Vzemimo za primer roman Nesrečniki, ki ga je napisal Hugo. Ker ga je napisal, so avtorske pravice pripadle samo njemu. Ni se mu bilo treba bati, da bi ga nekdo tožil zaradi kršitve avtorskih pravic in zmagal. To ni bilo mogoče, ker zakon o avtorskih pravicah krije le detajle o avtorskem delu in omejuje le nadaljnje razmnoževanje. Hugo ni kopiral Nesrečnikov, zato ni bil v nevarnosti.
Patenti delujejo drugače. Krijejo ideje – vsak patent je monopol nad izrabljanjem neke ideje, ki jo opisuje.
Tu je primer namišljenega literarnega patenta:
(*Ker ne poznam pravnega termina za "claim" sem uporabil zahteva. Prosim, popravite me.)
1. zahteva*: komunikacijski proces, ki predstavlja, v mislih bralca, koncept lika, ki je bil dolgo časa v ječi in postane zagrenjen do družbe in človeške vrste.
2. zahteva: komunikacijski proces, kot se ga navaja v 1.zahtevi, kjer ta lik kasneje doživi moralno odrešitev zaradi prijaznosti sočloveka.
3. zahteva: komunikacijski proces, kot ga navajata zahtevi 1 in 2, kjer ta lik v teku zgodbe spremeni svoje ime.
Če bi leta 1862, ko so izšli Nesrečniki, tak patent obstajal, bi novela kršila vse tri zahteve – vse te stvari so se v romanu zgodile Jeanu Valjeanu. Hugoja bi lahko tožili in bi tožbo izgubil. Roman bi lahko prepovedal – skratka cenzoriral - lastnik patenta.
Sedaj vzemimo ta namišljeni literarni patent:
Zahteva 1: komunikacijski proces, ki predstavlja, v mislih bralca, koncept lika, ki je bil dolgo v zaporu in zaradi tega spremeni svoje ime.
Nesrečniki bi kršili tudi ta patent, ker prav tako ustreza zgodbi Jeana Valjeana.
Oba patenta bi pokrivala zgodbo enega lika v romanu. Med seboj se prekrivata, vendar nista natančni kopiji eden drugega, torej bi oba lahko veljala hkrati – oba lastnika patenta bi lahko tožila Victorja Hugoja. Katerikoli bi lahko prepovedal objavo Nesrečnikov.
Morda si mislite, da so te ideje tako preproste, da jih ne bi odobril noben patentni urad. Mi, programerji, smo pogosto presenečeni nad preprostostjo idej, ki jih krijejo resnični softverski patenti – na primer, Evropski patentni urad (EPO – European Patent Office) je odobril patent za indikator napredka (progress bar) in enega za sprejemanje plačila s kreditnimi karticami. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako nevarno.
Tudi druge ideje Nesrečnikov bi bile lahko patentirane. Na primer, lahko bi obstajal patent o domišljijskem portretiranju bitke pri Waterlooju, ali patent uporabe pariškega slenga v leposlovju. Še dve tožbi.
Pravzaprav ne obstaja meja za število različnih patentov, ki bi lahko bili uporabljeni za toženje avtorja dela kot so Nesrečniki. Vsi lastniki patentov bi trdili, da si zaslužijo nagrado za literarni napredek, ki ga njihova patentirana ideja predstavlja – vendar te ovire ne bi vzpodbujale napredka v literaturi. Samo ovirale bi ga.
Vendar bi zelo širok patent naredil te probleme nepomembne. Zamišljajte si patente s širokimi zahtevami, kot so te:
Komunikacijski proces, zgrajen s pripovedjo ki se nadaljuje skozi več strani.
Pripovedna zgradba, ki včasih spominja na fugo ali improvizacijo.
Spletka, izhajajoča iz konfrontacije določenih likov, kjer si liki po vrsti med seboj postavljajo pasti.
Kdo bi lahko bili lastniki patentov? Lahko bi bili drugi romanopisci, morda Dumas ali Balzac, ki so pisali take romane – vendar ne nujno.
Ni potrebno napisati programa, da bi lahko patentirali softversko idejo. Zato, če naši namišljeni literarni patenti sledijo resničnemu patentemu sistemu, lastnikom patentov ne bi bilo potrebno pisati romanov ali zgodb, ali česarkoli – razen patentnih zahtev.
Patentna parazitna podjetja – podjetja, ki ne ustvarjajo ničesar, razen groženj in tožb – rastejo.
Če privzamemo te široke patente, Hugo ne bi nikdar pridšel niti do točke, ko bi se vprašal, kateri patenti ga bi lahko spravili v tožbo zaradi uporabe lika Jeana Valjeana. Niti pomislil ne bi, da bi pisal tovrsten roman.
Ta podobnost lahko pomaga ne-programerjem videti, kaj naredijo softverski patenti. Softverski patenti krijejo zmožnosti, kot je definiranje okrajšav v urejevalniku besedil ali naravni red preračunavanja v razpredelnici.
Krijejo algoritme, ki so potrebni za delovanje programov. Krijejo dele formatov zapisa datotek, kot so Microsoftovi novi formati za Word datoteke. MPEG 2 video format je krit z 39 različnimi patenti v Združenih Državah Amerike (US).
Prav tako, kot bi en roman lahko kršil veliko različnih literarnih patentov naenkrat, lahko program krši več različnih patentov naenkrat. Iskanje vseh patentov, ki jih program lahko krši je tako obsežno delo, da je bila doslej narejena le ena študija.
V študiji Linuxa iz leta 2004 so našli 283 kršitev različnih US patentov, ki jih krši jedro tega GNU/Linux operacijskega sistema. To pomeni, da vsak izmed teh 283 patentov krije računalniški proces, ki ga najdemo nekje v tisočerih straneh izvorne kode Linuxa.
Tekst direktive, ki ga je potrdil svet ministrov jasno dopušča patente, ki krijejo softverske tehnike.
Podporniki trdijo, da je zahteva, da morajo imeti patenti »tehnični značaj« izključila softverske patente – vendar jih ne bo. Pritožbeni odbor Evropskega patentnega urada ugotavlja, da je preprosto je opisati računalniški program na »tehnični« način.
Odbor se zaveda, da bo zaradi precej široke razlage pojma »iznajdba« v 52. točki (1), EPC (European Patent Claim) lahko vsebovala dejavnosti tako domače, da se da njihov tehnični značaj spregledati, na primer dejanje pisanja s pomočjo pisala in papirja.
Vsak uporaben program se lahko »naloži in izvede na računalniku, programirani računalniški mreži ali drugačnem programabilnem aparatu«, za to da naredi svoje delo, kar je kriterij točke 5 (2) direktive o patentih, ki preprečuje že samo objavljanje programov.
Način, kako preprečiti softverskim patentom, da ne bi ohromili razvijanja softvera je preprost: ne dopustite jih. V prvem branju v letu 2003, je Evropski parlament sprejel potrebna dopolnila za izključitev softverskih patentov, vendar je svet ministrov razveljavil odločitev.
Državljani EU bi morali brez odlašanja klicati svoje MEP (člane Evropskega Parlamenta – Members of European Parliament) in od njih zahtevati, da potrdijo prejšnjo odločitev parlamenta tudi v drugem branju direktive.
© 2005 Richard Stallman (rms@gnu.org). Nespremenjeno kopiranje in distribucija tega celotnega članka je dovoljeno po celem svetu brez plačila na poljubnem mediju, po pogojem da se obrži to obvestilo.
Richard Stallman je leta 1984 začel GNU operacijski sistem (www.gnu.org) in leta 1985 ustanovil Free Software Foundation (fsf.org). Gérald Sédrati-Dinet je izdelal primere v tem članku.
(Prosim za čimveč opozoril na napake pri prevodu. Poskusil bom upoštevati vse.)
Vedeti, razumeti, znati.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Konec programskih patentov v ZDA? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 13147 (6190) | CaqKa |
| » | Nov članek: Mnenje - Patentiranje programsko izvedenih izumov - da ali ne?Oddelek: Novice / Nova vsebina | 3629 (2865) | kriko1 |
| » | Padec direktive o patentiranju softwara (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 21227 (17103) | |ucko |
| » | Patenti programske opreme ? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 10419 (7460) | Gandalfar |
| » | Okrogla miza o programskih patentih (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 23398 (20174) | Daedalus |