delec - val

Če sem pravilno razumel Thomasa je poanta te debate ljudem, ki tega ne vejo, dokazati, da je foton delec in tudi val.

I'm just happy!

Hearya!

No need to get upset.

Mislim, da se vsak zaveda tega, da ima foton lastnosti delca in vala, ampak mislim, da ljudi tu bolj zanima kaj v RESNICI je. Lastnosti so samo zato, da lahko vpisemo v matematicne in fizikalne enacbe njihove "parametre" in dobimo tocne rezultate. Mene pa vse prej kot to zanima, KAJ v resnici foton je, kako si ga naj predstavljam in kaksen je videti ( ce bi bilo to seveda mozno ).

Ali pa je konec koncev pojem foton samo interpretacija tega naravnega pojava in je v resnici svetloba nekaj cisto tretjega?

billy

> Kaj foton v resnici je?

V resnici je foton tisto, kar kažejo eksperimenti da je. Tako kot vsaka stvar v tem vesolju. Tako kot tudi slon.

Kako bi bil v resnici videti, ako bi to ne bilo nemogoče?

V katerem delu spektra? V vidnem ali IR? Slon je v teh spektrih videti precej različen. Pa za slona lahko naredimo sliko v obeh spektrih.

Imamo torej listo možnih interakcij slona z drugimi entitetami - in prav tako imamo listo interakcij fotona z drugimi entitetami. Slike slona ki ruši drevo in podi leve in Feynmannove diagrame dovoljenih interakcij fotona.

To je v resnici slon - in ono je v resnici foton.

Ampak deep down, maš pa bite ki so on in ki so off. BW.

Tako pa "zares zgleda" - če že hočeš.

Thomas, saj...ampak slon je definiran kot Zival...in ne kot vcasih Zival vcasih Clovek, mogoce si ga opice predstavljajo kot Cloveka, ampak v resnici je Zival.....upam, da pac sedaj nebomo prisli do tistega: vse je relativno

Sem tazadn, ki bi trdu, da je vse relativno.

Vendar je dejstvo, da so common sense pojmi nekoliko slabo definirani.

Tudi v makro svetu.

Bom povedal samo en primer, ki ga skoraj nihče ne ve - ampak je šokanten.

Biološka definicija vrste je, da če imata samec in samica lahko plodne potomce - potem sta pripadnika iste vrste.

To učijo v vseh srednjih šolah in na vseh faksih in vsak biolog (skoraj) prisega na to definicijo.


Predstavljajte si Arktični ocean - oziroma njegove obale. Okrog in okrog živi arktični galeb. V Sibiriji, na severnrm Norveškem, Groenlandiji, Kanadi, Aljaski ...

Norveški arktični galeb se ne more uspešno pariti s kanadskim. Lahko se pa z lofotskim. Ta se lahko s kanadskim, ki se lahko z aljaškim, ki se lahko z vzhodnosibirskim, ki se lahko s centralnosibirskim, ki se lahko z zahodnosibirkim.

Pa smo okrog! Koliko vrst arktičnih galebov živi? Običajna definicija vrste poklekne.

Pa to nikakor ni edini tak primer.

To je treba imeti v mislih, kadar se lotujemo definiranja znanstvenih pojmov.

Hard job!
Posebno v (kvantni) fiziki.

Off the record:
ali mislite, da je namen stvari, ki naj bi bile po naravi enostavne, da jih naredimo zakomplicirane?

Zgleda, da se je tale val-delec debata ustavila. Too bad. Mam pa zato nekej novih vprašanj:
1. kaj je Planckov čas;
2. kaj so so superstrune;
3. kako je utemeljena teorija vzporednih vesolij;
4. kaj je kvantna teorija polja
5. kaj je plazma

O vsaki od teh stvari že nekaj vem, tako, da sedaj želim stvari le še natančneje spoznati. No need to be basic.

Hearya!

Glede paralelnih vesolj se več ali manj strinjam s tabo, glede superstrun pa ne.

Teorija o superstrunah je dobra teorija, saj ne ruši nobene od prejšnjih že uveljavljenih teorij.

Dve največji teoriji tega stoletja (relativnost in kvantna mehanika) sta popolnoma nekompatibilni, superstrune pa to rešujejo.

Tudi to, da so teorije strun med seboj nepovezane ne drži, saj so vse dosedanje teorije med seboj povezane s simetrijskimi transformacijami(ne me sprašvt kva je to, ker tega poglavja še nisem prebral).

Hearya!

Čaki, da jest tole mal naštudiram, pol me pa nauš več tkole za*******.

Hearya!

V bistvu ne. Štekam po svoje, njegova logika mi pa ne gre v glavo. Kva pa ti?

Hearya!

Nevtrino naj bi bil brezmasen delec, če pa maso ima je le ta manjša od 10^(-60).
To o njihovi menjajoči naravi pa mende lepo pokrije teorija super strun (če struna rahlo drugače zaniha - se delec spremeni)!


A to veste, da je šefica glavne znanstvene skupine v USA, ki delajo na teoriji super strun, slovenka.

Lahko smo ponosni .
Sam shit, zdele ne vem kako ji je ime.


Verjamem, da nam bo ta teorija prinesla poenotenje vseh sil.


p.s.
Vse je nihanje majčkenih strun, ali drugače - glej podpis:

Najprej nekaj o NEVTRINIH, ker mislim, da zadeva ni še čist jasna:

Zakaj je do sedaj veljalo prepričanje, da je nevtrino brezmasen?
Nevtrino zelo šibko interagira z materijo. Ker je nevtralen, ne reagira elektromagnetno, prav tako ne reagira prek močne interakcije (sile, ki drži skupaj nevtrone in protone v jedru), tako da njegov stik z okoliškimi delci poteka le prek t.i. šibke interakcije. Tako lahko na svoji poti nevtrino preleti Zemljo, ne da bi na poti reagiral s snovjo. Izključena je bila tudi interakcija s najšibkejšo izmed štirih sil-gravitacijo.

Ugibanje ali so nevtrini brezmasni ali ne, pa se je začelo, ko so meritve fluksa nevtrinov s sonca dosegle le polovico pričakovane vrednosti. Ta problem (sončnih nevtrinov), se da rešiti, če nevtrinov pripišemo maso različno od nič in dopustimo možnost nevtrinskih oscilacij.
Ker ideja o nevtrinih z maso stoji na "nevtrinskih oscilacijah" naj to malce razložim:
Poznamo tri vrste nevtrinov, ki se ločijo po svojem leptonskem stevilu. Vsakemu izmed elementarnih delcev, ki jih imenujemo leptoni (delci, ki ne reagirajo prek močne interakcije), pripišemo pripadajoči nabit delec. ELEKTRONU pripada elektronski nevtrino, MIONU mionski nevtrino, TAUONU tauonski nevtrino.
Prehode med temi tremi vrstami nevtrinov imenujemo nevtrinske oscilacije, te pa so možne le, če so mase nevtrinov različne od nič.
Rezultati meritev kažejo na to, da nevtrinske oscilacije potekajo, torej imajo nevtrini maso.

Eksperiment Super-Kamiokande je tako posredoval vrednosti mas mionskega in tauonskega nevtrina, ki je cca. 10000 krat manjša od mase najlažjega do sedaj znanega delca-elektrona.

Toliko na kratko o tem.
Vse to znanje sem pridobil na netu in sicer na strani
www.kvarkadabra.net