Forum » Elektrotehnika in elektronika » grelec za temperaturni senzor LM35
grelec za temperaturni senzor LM35
pr2501 ::
Rabim izdelati sistem-napravo, ki bo grela temperaturni senzor.
Nimam bolše ideje, kot da bi med rebra računalniškega hladilnika procesorja vtaknil
senzor (ki ravno paše noter) in na ta ista rebra prišravfal še kak elektronski element izveden v ohišju TO-220; kajti rebra hladilnika so tako zgrajena da to omogočajo in za ohlajanje bom koristil ventilator.
Druga možnost pa je da okoli štirih stebričkov-reber(hladilnih) navijem grelno žico.
Sedaj me zanima kako naj to izvedem v prvem primeru. Oz. kateri elektronski element bi lahko koristil kot grelc in kakšno vezje ta zahteva. Za krmiljenje uprabljam mikrokontroler. Torej imam nizke tokove in nap. 5 V, oz. take ki lahko le maksimalno prižigajo led diodice, oz.krmilijo tranzistorje ali optokoplerje.
V drugem primeru pa me zanima, kje bi lahko dobil grelno žico. In kako naj jo napajam.
V mojem vezju razpolagam tudi z nap.12 V in maksimalen tok 1,5 A
Nimam bolše ideje, kot da bi med rebra računalniškega hladilnika procesorja vtaknil
senzor (ki ravno paše noter) in na ta ista rebra prišravfal še kak elektronski element izveden v ohišju TO-220; kajti rebra hladilnika so tako zgrajena da to omogočajo in za ohlajanje bom koristil ventilator.
Druga možnost pa je da okoli štirih stebričkov-reber(hladilnih) navijem grelno žico.
Sedaj me zanima kako naj to izvedem v prvem primeru. Oz. kateri elektronski element bi lahko koristil kot grelc in kakšno vezje ta zahteva. Za krmiljenje uprabljam mikrokontroler. Torej imam nizke tokove in nap. 5 V, oz. take ki lahko le maksimalno prižigajo led diodice, oz.krmilijo tranzistorje ali optokoplerje.
V drugem primeru pa me zanima, kje bi lahko dobil grelno žico. In kako naj jo napajam.
V mojem vezju razpolagam tudi z nap.12 V in maksimalen tok 1,5 A
konec
Azrael ::
Za prvo varianto bi lahko uporabil kakšen bipolarni tranzistor v TO220 ohišju, ustrezne moči, ki bi deloval kot upor oz. tokovni generator: Primer1, Primer2 (glej pod constant current generator), lahko pa uporabiš tudi kakšno bolj sofisticirano rešitev.
Za drug primer, ti odsvetujem uporabo uporove žice, raje uporabi žične upore, manj problemov pri izolaciji in fiksiranju. Če pa imaš že rešen problem montaže in izolacije, bi mogoče uporovo žico dobil vsaj v Elektronabavi.
Za drug primer, ti odsvetujem uporabo uporove žice, raje uporabi žične upore, manj problemov pri izolaciji in fiksiranju. Če pa imaš že rešen problem montaže in izolacije, bi mogoče uporovo žico dobil vsaj v Elektronabavi.
Nekoč je bil Slo-tech.
pr2501 ::
Ustrezen bipolarni tranzistor ?:
2N6487 NPN 15A 60V
za Constant current generator?
Napajal ga bi z napajalnikom prenosnika: ta ma tokovno omejitev 4,9 A.
Tako da bom jaz za izračun upošteval 4 A
Po vezju na skici (primer 2) mora biti pri napajalni napetosti 18,5 V ,da bo kolektorski tok 4A R2 priblizno 5 Ohmov.
Kar pa mi da moč 74 W. To se mi zdi vsekakor preveč za tako majhno maso.
Tako da nameravam uporabiti potencjometer z območjem veliko večjim od izračunane vrednosti.
Glede nato da je v vezju na shemi iz primera 2 baterija me zanima ce potrebno namesto nje dati kak upor.
In R1, oz. bazno upornost predpostavljam da izračunam iz podatka o baznemu toku.
Ti izračuni bodo (so) le kot poročilo in vam jih podajm v kontrolo.
Mislim da sem ugotovil , da sem si izbral napačen transistor, kajti prebral sem (ko sem iskal podatek za bazni tok) da rabi za delovanje 60 V, ne pa da je 60V zgornja meja nap. Kot sem si jaz to mislil.
Daleč je odkar sem reševal te probleme v srednji šoli pa bi bil hvaležen če bi mi lahko pomagali.
Še nekaj : 0,6W/stopinja C Kaj to pomeni na kako temperaturo ga greje prisotna moč na
tranzistorju?
2N6487 NPN 15A 60V
za Constant current generator?
Napajal ga bi z napajalnikom prenosnika: ta ma tokovno omejitev 4,9 A.
Tako da bom jaz za izračun upošteval 4 A
Po vezju na skici (primer 2) mora biti pri napajalni napetosti 18,5 V ,da bo kolektorski tok 4A R2 priblizno 5 Ohmov.
Kar pa mi da moč 74 W. To se mi zdi vsekakor preveč za tako majhno maso.
Tako da nameravam uporabiti potencjometer z območjem veliko večjim od izračunane vrednosti.
Glede nato da je v vezju na shemi iz primera 2 baterija me zanima ce potrebno namesto nje dati kak upor.
In R1, oz. bazno upornost predpostavljam da izračunam iz podatka o baznemu toku.
Ti izračuni bodo (so) le kot poročilo in vam jih podajm v kontrolo.
Mislim da sem ugotovil , da sem si izbral napačen transistor, kajti prebral sem (ko sem iskal podatek za bazni tok) da rabi za delovanje 60 V, ne pa da je 60V zgornja meja nap. Kot sem si jaz to mislil.
Daleč je odkar sem reševal te probleme v srednji šoli pa bi bil hvaležen če bi mi lahko pomagali.
Še nekaj : 0,6W/stopinja C Kaj to pomeni na kako temperaturo ga greje prisotna moč na
tranzistorju?
konec
Spajky ::
Zakaj pa sploh potrebuješ ta grelec za ta senzor in kje se bo ta senzor nahajal, svrha .. 
"Bluzim na forumu, torej sem !" (še živ ) ...
pr2501 ::
Grelec (tranzistor v TO-220 ohišju) bo grel senzor LM35.
Pravzaprav bo grel košček aluminija (rebro hladilnika) na kterega bo pritisnjen senzor.
Izdelal sem regulacijo temperature z mikrokontrolerjem. Do sedaj sem simulirall senzor z potencjometrom.
Nimam izkušenj z elektroniko ( študiram namreč avtomatiko) zato rabim pomoč ..
Pravzaprav bo grel košček aluminija (rebro hladilnika) na kterega bo pritisnjen senzor.
Izdelal sem regulacijo temperature z mikrokontrolerjem. Do sedaj sem simulirall senzor z potencjometrom.
Nimam izkušenj z elektroniko ( študiram namreč avtomatiko) zato rabim pomoč ..
konec
Azrael ::
Tranzistor je kar OK.
2N6487.pdf
2N6487 je NPN tranzistor, ki maksimalno zmore 15A, 60V in 75W.
Tipično ojačanje (hfe) tega tranzistorja je 150, kar pomeni, da bo bazni tok 150x manjši od kolektorskega. Torej, če vzamem malo rezerve, z 10mA baznega toa, bi skozi kolektor že tekel tok 1A.
Glede slike, misliš to sliko?
Pri Zener diodi 5.6V in uporu R2 5 Ω, bi bil tok skozi tranzistor 1A. To bi pomenilo pri 18V napajanja 18W izgubne toplote, od tega bi 5W odpadlo na upor, ostalih 13 pa na tranzistor. Namreč priključka za baterijo bi enostavno kratko spojil. Upor R1 bi moral biti ~1k Ω.
Seveda lahko namesto ali vzporedno z zener diodo uporabiš nek potenciometer in nastavljaš tok in s tem izgubno moč po želji.
Če pa bi rad na nek način krmilil ta tokovni generator iz mikrokontrolerja, je potrebno vedeti koilikšna je izhodna napetost (in če je stabilna) ter največji dovoljen tok iz uporabljenega izhoda.
>0,6W/stopinja C Kaj to pomeni na kako temperaturo ga greje prisotna moč na
tranzistorju
Označuje se sicer obratno K/W ali °C/W, pomeni pa za koliko se bo spremenila temperatura sklopa element+hladilno telo, pri dovedenio moči 1W.
Za dotični tranzistor velja, da se bo brez hladilnega telesa segrel kar do 70°C nad okolico, če bo brez hladilnega telesa. V praksi nekoliko manj, saj se bo nekaj toplote odvedlo s pomočjo priključkov.
2N6487.pdf
2N6487 je NPN tranzistor, ki maksimalno zmore 15A, 60V in 75W.
Tipično ojačanje (hfe) tega tranzistorja je 150, kar pomeni, da bo bazni tok 150x manjši od kolektorskega. Torej, če vzamem malo rezerve, z 10mA baznega toa, bi skozi kolektor že tekel tok 1A.
Glede slike, misliš to sliko?
Pri Zener diodi 5.6V in uporu R2 5 Ω, bi bil tok skozi tranzistor 1A. To bi pomenilo pri 18V napajanja 18W izgubne toplote, od tega bi 5W odpadlo na upor, ostalih 13 pa na tranzistor. Namreč priključka za baterijo bi enostavno kratko spojil. Upor R1 bi moral biti ~1k Ω.
Seveda lahko namesto ali vzporedno z zener diodo uporabiš nek potenciometer in nastavljaš tok in s tem izgubno moč po želji.
Če pa bi rad na nek način krmilil ta tokovni generator iz mikrokontrolerja, je potrebno vedeti koilikšna je izhodna napetost (in če je stabilna) ter največji dovoljen tok iz uporabljenega izhoda.
>0,6W/stopinja C Kaj to pomeni na kako temperaturo ga greje prisotna moč na
tranzistorju
Označuje se sicer obratno K/W ali °C/W, pomeni pa za koliko se bo spremenila temperatura sklopa element+hladilno telo, pri dovedenio moči 1W.
Za dotični tranzistor velja, da se bo brez hladilnega telesa segrel kar do 70°C nad okolico, če bo brez hladilnega telesa. V praksi nekoliko manj, saj se bo nekaj toplote odvedlo s pomočjo priključkov.
Nekoč je bil Slo-tech.
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: Azrael ()
Ch4N93 ::
Kaj pa 12V žarnica in ob njej LM35? (moč žarnice izberi glede na potrebe)
Žarnico smo namreč uporabili pri lab. vajah na faksu.
Obenem bi lahko žarnico krmilil s PWM (če mikrokrmilnik podpira).
Žarnico smo namreč uporabili pri lab. vajah na faksu.
Obenem bi lahko žarnico krmilil s PWM (če mikrokrmilnik podpira).
Ni nam lahko...
pr2501 ::
Našel sem si vezje, ki deluje na 230 V in si kupil elemente, da lahko z optokoplerjem prižigam navadno žarnico.
Tko da vsekakor lahko preiskusim mojo aplikacijo.
Vsekakor pa bi raje uporabljal le napetost 18,5 V iz napajalnika prenosnika.
In tranzistor.
PIC-ov mikrokontroler dovoljuje maksimalen tok 20mA na svojih ishodnih pinih.
Napetost delovanja pa je enaka napajalni napetosti mikrokontrolerja oz. 5V.
Ko gledam skico se sprašujem, če nebi bila sedaj zame posrečena rešitev (sedaj ko poznam vrednosti vseh elementov (po zaslugi Azraela: hvala)), da bi uporabil za krmiljenje baznega toka optokopler 4N25GV vezanega zaporedo z uporom R1 skozi katerega bi speljal bazni tok mojega grekca: glede na to da v tem primeru lahko raspolagam z napetostjo 18,5 V.
Rad bi se izognil varjati ko z optokoplerjem uklapljam rele in s tem celotno vezje na skici, ker
se mi pri moji regulaciji zaenkrat dogaja še v določenem območju delovanja veliko število preklopov.
LP
Tko da vsekakor lahko preiskusim mojo aplikacijo.
Vsekakor pa bi raje uporabljal le napetost 18,5 V iz napajalnika prenosnika.
In tranzistor.
PIC-ov mikrokontroler dovoljuje maksimalen tok 20mA na svojih ishodnih pinih.
Napetost delovanja pa je enaka napajalni napetosti mikrokontrolerja oz. 5V.
Ko gledam skico se sprašujem, če nebi bila sedaj zame posrečena rešitev (sedaj ko poznam vrednosti vseh elementov (po zaslugi Azraela: hvala)), da bi uporabil za krmiljenje baznega toka optokopler 4N25GV vezanega zaporedo z uporom R1 skozi katerega bi speljal bazni tok mojega grekca: glede na to da v tem primeru lahko raspolagam z napetostjo 18,5 V.
Rad bi se izognil varjati ko z optokoplerjem uklapljam rele in s tem celotno vezje na skici, ker
se mi pri moji regulaciji zaenkrat dogaja še v določenem območju delovanja veliko število preklopov.
LP
konec
pr2501 ::
Najprej sem takoj skuril R2, pol še malo večjega na koncu sem ošel v trgovino in kupil
50 W upor. Dodal sem še potencjometer paralelno k Zdiodi in sedaj reguliram hitrost segrevanja.
V kratkem bom še piskusil krmiliti bazni tok preko optokoplerja iz mikrokontrolerja.
50 W upor. Dodal sem še potencjometer paralelno k Zdiodi in sedaj reguliram hitrost segrevanja.
V kratkem bom še piskusil krmiliti bazni tok preko optokoplerja iz mikrokontrolerja.
konec
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | optocouplerOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 3352 (2894) | korenje3 |
| » | Rabim pomoč: Krmiljenje releja preko računalnika (serijski)Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 1618 (1432) | kondezator |
| » | dioda, tranzistor, ojačevalnikOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 5216 (3002) | slitkx |
| » | TermoregulatorOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 4905 (4905) | Azrael |
| » | Tranzistor in releOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 3129 (3008) | MChip |