Forum » Znanost in tehnologija » Sonce
Sonce
kobe ::
Živjo!
Mene pa zanima kje bi najdu koliko zemljine površine pokrije sonce v nekem času oz. delu dneva ali nekej podobnega?
Hvala
Mene pa zanima kje bi najdu koliko zemljine površine pokrije sonce v nekem času oz. delu dneva ali nekej podobnega?
Hvala
Mili
- spremenilo: Fizikalko ()
antonija ::
Ce pa rabis relativno povrsino pa priblizno 50% (z izjemo luninih, venerinih in merkurjevih prehodov med zemljo in soncem)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
antonija ::
A pa je ziher 0,15% dodatka kljub tako veliki razdalji?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Celeborn ::
Če si imel slučajno v mislih kateri deli Zemlje so v temi in kateri na na soncu ti bo mogoče to pomagalo: LINK
If air travel is so safe, why do they call it a "terminal"?
kekz ::
Jaz vprašanje razumem drugače.
"koliko zemljine površine pokrije sonce v nekem času"
Npr. koliko zemljine površne sonce obsveti v 6 urah.
"koliko zemljine površine pokrije sonce v nekem času"
Npr. koliko zemljine površne sonce obsveti v 6 urah.
antonija ::
V 6urah priblizno 75%, v 12 urah priblizno 100%. V 24 urah priblizno 200% (od dneva do dneva).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Thomas ::
Hjaaa ... jaz bi upošteval še kot, pod katerim sije. Namreč Sonce v zenitu je "vredno" precej več ...
To bi bil kar zanimiv podatek, v obliki filčmka.
To bi bil kar zanimiv podatek, v obliki filčmka.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
antonija ::
Uf, pa se zemlja wobbla levo in desno po svoji osi... No, ce sije normalno (90 stopinj na ekvator) potem moj zgornji post drzi
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
JohanP ::
Zanimivo bi bilo izračunat Zemljino površino, ki jo sonce v nekem časovnem obdobju nikoli ne obsije.
še vprašanje:
Ali se površina polarne noči v celotnem obhodu spreminja ali ostaja ista?
še vprašanje:
Ali se površina polarne noči v celotnem obhodu spreminja ali ostaja ista?
antonija ::
Zanimivo bi bilo izračunat Zemljino površino, ki jo sonce v nekem časovnem obdobju nikoli ne obsije.
100% - obsijana povrsina = ??
Ali se površina polarne noči v celotnem obhodu spreminja ali ostaja ista?
Tega pa ne razumem najbolj... "Povrsina polarne noci"?
100% - obsijana povrsina = ??
Ali se površina polarne noči v celotnem obhodu spreminja ali ostaja ista?
Tega pa ne razumem najbolj... "Povrsina polarne noci"?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
JohanP ::
Kriza a?
Kako lahko obstaja del zemljine površine, ki ga sonce v nekem obdobju nikoli ne obsije.
Hint:
Nagib osi.
Kako lahko obstaja del zemljine površine, ki ga sonce v nekem obdobju nikoli ne obsije.
Hint:
Nagib osi.
gzibret ::
> Ali se površina polarne noči v celotnem obhodu spreminja ali ostaja ista?
Jah, spreminja se. Ob solisticiju je največja, ob ekvinokciju je ni.
Jah, spreminja se. Ob solisticiju je največja, ob ekvinokciju je ni.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Treba je pa upoštevati tudi to, da Zemlja je ravno zdaj dosti bližje Soncu, kot bo čez pol leta.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Ja, pa vegetacija in oblaki, ki plovejo čez ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
JohanP ::
sam domnevam... da je obsijanost zemlje enaka ne glede na to da je ovalna in ne okrogla?
Torej trdiš, da živimo v zmoti, ker je zemlja ploščata in ne sferična?
gzibret ::
Ja, rotacijski elipsoid. Elipso zavrtiš okoli krajše osi in dobiš Zemljo. Če bi hoteli bit zelo natančni, bi morali tudi to upoštevat, drugače pa IMO ni treba, ker je razlike med dolžinama osi bore malo. Geoid je še bolj pravilno, ker geoid pomeni nepravilni rotacijski elipsoid (torej upoštevamo še gore in doline).
Sicer pa glede na mojo prostorsko predstavo izgleda, da je obsijanost v vsakem primeru 50%.
Sicer pa glede na mojo prostorsko predstavo izgleda, da je obsijanost v vsakem primeru 50%.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
> Sicer pa glede na mojo prostorsko predstavo izgleda, da je obsijanost v vsakem primeru 50%.
Ni čisto res. S točke vedno vidiš manj kot pol krogle. S ploskve pa odvisno, kako daleč sta in kako veliki.
Ni čisto res. S točke vedno vidiš manj kot pol krogle. S ploskve pa odvisno, kako daleč sta in kako veliki.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
Jah, zej se moremo zmenit, a gledamo čisto geometrijsko brez hribov in dolin, ali pa realno. To pa je že itak Thomas prej povedal, da je treba upoštevat marsikaj....
Vse je za neki dobr!
Loky ::
Po moje je samo hotu rečt, da ni žoga ampak krompir....
tak ja poenostavleno povedano... najbol razumljivo... jst mam namreč grdo navado da nepotrebne zadeve zakompliciram
tak ja poenostavleno povedano... najbol razumljivo... jst mam namreč grdo navado da nepotrebne zadeve zakompliciram
snow ::
Najprej bi lepo začeli z dvema kroglama (zemlja, sonce), ki sta na neki razdalji. In zračunali (napisali program?), koliko je zemlja obsijana.
Potem damo zemlji eno os in jo rotiramo... in spet računamo.
Potem rečemo, da je zemlja pa mal bl čudna kroga (geoid) in spet...
Pa dodamo, gore, doline, oblake, letala, ptiče...
Skratka sam začet je treba.
Potem damo zemlji eno os in jo rotiramo... in spet računamo.
Potem rečemo, da je zemlja pa mal bl čudna kroga (geoid) in spet...
Pa dodamo, gore, doline, oblake, letala, ptiče...
Skratka sam začet je treba.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| ⊘ | Reptili so poraženiOddelek: Loža | 4769 (4611) | dzinks63 |
| ⊘ | votli planeti (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 32966 (30158) | Ziga Dolhar |
| » | Fuzija- brez "posode"Oddelek: Znanost in tehnologija | 2668 (2115) | Luka Percic |
| » | Ruska pobuda za rudnik helija-3 na LuniOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 7224 (4451) | tratto |
| » | kako izračunati sončn vzhod/zahod?Oddelek: Znanost in tehnologija | 4229 (3775) | madmitch |