programiranje procesorja

ma ni... zdej sem malo spreminju timerje, pa vidm da je napaka povezana z _lcd_bufferwrite subrutino. bom pol fixu ko pogledam american idol

in po lepem cajtu ugotovim, da PLUSW pise/bere v/iz +-128 bajtov rama

Ali si ti resen... Zakaj potrebuješ več kot 1kB rama? Narejen sem imel tetris s prikazom na TV - 96B rama (lahko bi bil tudi kakšen manj), narejeno imam aplikacijo, ki prikazuje graf na grafičnem zaslonu (potek meritev zračnega tlaka, temperature itd.), 200B rama... T pa delaš, oprosti izrazu, neke usrane timerje in bi imel zunanji USB ram. Ali bi rad American Idol posnel v ram?

ok moja ura je ze skor narejena. gumbi tudi.

Vnesite tukaj

Ledica vedno hitreje utripa, ce drzim tipko :D
Ura mi ze lepo dela v ozadju. Edina beda je ta, da mi gumb ne prime takoj ko pritisnem... Moram kr malo mocneje pritisnit, da je daljsi signal. A kdo kako bi lahko naredil vezavo, da bi bil signal na pinu cca 0.05 sekunde po pritisku na gumb? s kondenzatorji?
Softwersko se to lahko odpravi samo ce bi uporabil interrupte za tipke, to pa ne zelimo. baje....

no lepo... 35kB kode sem za napisu samo za prikaz tocne ure in spreminjanje casa, hex je pa velik 10kB :D
se 3x tolk pa bom out of flash :P
moram pa se za termometer vse napisat pa se kak senzor ....

khm. koda v Cju je neki drugega. Ce bi uposteval se knjiznice... bi verjetno bilo malo vec a ne.
edit: aja ti o strojni kodi... hm no ja recimo da je moj "menu" operacijski sistem, potem sva v bistvu na enakem

drgac se pa da kodo zreducirat za ene 30% na racun procesorskega casa.

ej a je normalno, da mi gre lcd na ddram naslov 40, ko mu pravim da naj gre na 43?
lcd je enovrsticen, ki ima 80 ddram naslovov. 0-7 je prikazanih na levi strani zaslona, 40-47 pa na desni strani.
v glavnem ne dela neki...

ma fak ej. a dobim denar nazaj, ce se pritozim, ker mi ta lcd ekran noce nastavit na ddram naslov visji od 40?
lcd je pa dem16101

Še enkrat, na kratko - dej BCF TERMO za BSF TTERMO. Ker tako kot imaš sedaj, nimaš determinizma - ko daš pin na output, boš imel na njem tisto, kar je bilo prej v latchu. In vseeno, če sedaj z voltmetrom vedno ugotavljaš, da ti da na 0. Imaš pač srečo. Ko imaš rutino v kodi, ne boš vedel, kaj bo predtem v latchu in ti bo v enem primeru koda delala, ko jo boš uporabil v drugem delu programa, ti pa ne bo. In boš spet tle spraševal, zakaj ti ne dela.

Evo ti napake, je malo trajalo, da sem pogruntal. TRIS 0 ti da pin na output, se pravi kar boš dal na pin, se bo poznalo na ven. TRIS na 1 ti da pin v input, se pravi ima vhod visoko impedanco. Torej ko hočeš z mikrokontrolerjem dat linijo na 0, daš TTERMO na 0, ko hočeš brat, daš TTERMO na 1. Torej

_termo_init

BCF TTERMO ; OUTPUT

BCF TERMO ; Pull LOW

MOVLW .1

CALL _delay_ms ; 10 us

BSF TTERMO ; INPUT - HIGH Z, linija gre zaradi pull - upa gor

;BSF TERMO ;tega ne rabiš, za pull - up poskrbi upor

MOVLW .50

CALL _delay_ms ; 500 us

BSF TTERMO ;tega tut ne rabiš.

MOVLW .1

CALL _delay_ms ; 10 us

BCF TERMO ;tole tle nima vpliva, ker je linija itak izhod in ne moreš vplivat

MOVLW .1

CALL _delay_ms ; 10 us

__termo_init

BTFSC TERMO

GOTO __termo_init

.led1 .5

RETURN FAST


;nasploh se pri taki komunikaciji, kjer imaš pull - up upore, izogibaj 'vsiljevanja' napajalne napetosti na linijo. Ker bi se znalo zgodit, da daš ti z uCejm na linijo +Vdd ravno takrat, ko ti naprava na drugi strani linije hoče potegnit linijo dol in imaš tako kratek stik (napajanje -> MOSFET v uCju -> linija ->open collector tranzistor v napravi -> Vss) in ti lahko v skrajnem primeru skuri komunikacijo v napravi, mogoče pa tudi port v PICu. Tako da ko hočeš dat linijo na 0, daš pin v output in na 0, ko hočeš dat linijo na 1, daš pin na input in pustiš, da jo upor potegne gor.

Le, TTERMO na 1 ti da pin v visoko impedanco, kar pomeni, da boš na pinu bral stanje linije. TTERMO na 0 ti da pin v izhod, kar pomeni, da ti bo uC 'vsiljeval' stanje v TERMO registru na linijo. Torej ko imaš TTERMO 1, ti stanje linije določa tvoj senzor, ko imaš TTERMO na 0, pa določa stanje linije tvoj uC.

BCF TTERMO ; HIGH
Tale linija tvojemu uCju pove, da naj spravi pin v izhod in spravi nanj vsebino TERMO registra, torej če imaš v registru 1, bo na liniji +Vdd, če bo v registru 0, bo na liniji Vss.

BSF TTERMO ; PULL LOW
Tole ti da pin v visoko impedanco, torej bo stanje na liniji določal senzor, če si ga pa skuril, pa upor. Torej ta stavek ti nikoli ne bo dal linijo na 0, pa če se še tako trudiš.

BCF TTERMO
Spet daš pin kot izhod, se pravi gre vsebina TERMO registra ven. PIC ti lahko da ven 20 mA, in če se spomnim, je ta tvoj senzor sposoben 'požret' 5 mA, kar na kratko pomeni, da ne bo nikoli mogel spravit linije na 0, če bo PIC hotel na linijo dat 1. IMO je pa tudi velika verjetnost, da si ga že skuril.

DELAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA

_termo_init
BCF TERMO
MOVLW .1
CALL _delay_ms ; 10 us
BCF TTERMO ; resistor pull-up
MOVLW .50
CALL _delay_ms ; 500 us
BSF TTERMO ; PIC pull-down
MOVLW .50
CALL _delay_ms ; 500 us
BCF TTERMO ; resistor pull-up
MOVLW .1
CALL _delay_ms ; 10 us
__termo_init
BTFSC TERMO
GOTO __termo_init
.led1 .5
RETURN FAST

Kako pameten bi šele bil, da bi uporabil tisto kodo, ki sem ti jo dal par strani nazaj. Kako s microchipovim čipom delat z 1-wire...

ej.... a morajo bit bajti zapisani od zadnjega naprej?
npr ce hoces poslat F0h... moras prvo poslat 1111 na ds18s20?

pa a je tole vredu?

_ibutton_write_1 ; ~62 us total
BCF TERMO
BSF TTERMO ; WRITE 1
MOVLW .5 ; 1.5 us
CALL _delay_us
BCF TTERMO
MOVLW .6 ; 60 us
CALL _delay_ms
RETURN FAST

_ibutton_write_0 ; ~61 us total
BCF TERMO
BSF TTERMO ; WRITE 0
MOVLW .6 ; 60 us
CALL _delay_ms
BCF TTERMO
MOVLW .5 ; 1.5 us
CALL _delay_us
RETURN FAST

_ibutton_read_bit
BSF TTERMO
MOVLW .10 ; hold low for 2.75us
CALL _delay_us
BCF TTERMO
MOVLW .10 ; sample at 2.75+2.75us
CALL _delay_us
BTFSC TERMO
GOTO __ibutton_read_bits1
MOVLW .6 ; wait 60us
CALL _delay_ms
RETLW 0
__ibutton_read_bits1
MOVLW .6 ; wait 60us
CALL _delay_ms
.led1 .5
RETLW 1

V glavnem iz senzorja dobim same nule, ko zacnem brati.

Prvo dam initializacijo, potem posljem F0h, potem pa preberem 64x8 bitov. dobim same 0.

zanimivo... dam bsf termo na prvo vrstico, potem mi zacne led1 utripat. kr neki. a ni tko da ce je port napravljen za pisanje, potem nebi smelo vplivati, ce dam pin na high ali low?

zanimivo... dam bsf termo na prvo vrstico, potem mi zacne led1 utripat. kr neki. a ni tko da ce je port napravljen za pisanje, potem nebi smelo vplivati, ce dam pin na high ali low?

Ti malo mešaš tle. Če nastaviš port za pisanje (TRIS na 0), potem z uCjem pišeš, kaj naj bo na pinu. Če ga daš za branje (TRIS na 1), potem ti stanje na pinu določa vezje, ki je na tem pinu.

moram dat na koncu BSF TERMO?

Tale init more zgledat tako, če hočeš, da ti najprej PIC da linijo na 0 za 480us, potem pa spusti na 1 za 480 us.

_ibutton_INIT
BCF TTERMO ; PIC pull-down
BCF TERMO
MOVLW .48
CALL _delay_ms ; 480 us
BSF TTERMO ; resistor pull-up
MOVLW .48
CALL _delay_ms ; 480 us
RETURN FAST

ce dam BCF TERMO takoj za BCF TTERMO, mi bo potem pic pulldownu?

Ja.

Se ti zdijo med seboj tako različni? Imaš toliko ponudb?

Če bi se rad resneje ukvarjal z elektroniko in bi rad poceni stvar se najprej odloči za tip procesorja, potem si pa test board naredi sam. Ni tak bav bav, kot se sliši.

Aha, hvala! Mikrokontrolerje sem gledal in sem razmisljal o ATMega8 ali ATMega16, je to dobra izbira, bi priporocali kaj drugega?

Aja, pa koliko se programiranje mikrokontrolerjev razlikuje od programiranja za Win32 platformo, namrec tu imam ze vecletne izkusnje.

atmega8 je dost dobra izbira. Dobi se pri nas in to dost poceni - ene 4€.
Sam programiram v C in sicer uporabljam gcc prevajalnik (del WinAvr), ki se lepo poveže z AVRStudio.
Za pisanje kodo na čip pa uporabljam STK200 ISP dongle (LPT) ali USBasp (USB) skupaj z programom avrdude.
Vse našteti programi so zastonj, programatorja pa enostavna za izdelavo.
Go google.

svizec... ne razumeš... on HOČE programirat v asmju...

Začet je treba na začetku. Ne pa nekje, kjer ti nekdo da en "jump start".

Kasneje, ko se pojavi potreba za serijsko komunikacijo bo pa z ATTiny26 imel kar precej težav.

Zakaj že? USI interface čist normalno dela tud kot serijski port. ;-) Preverjeno. Pa še kot SPI in I2C tudi če že hočeš.

BTW: Tiny26 je danes nekaj, kar je bil v naših cajtih PIC16C84. ;-)

O tvoji tiskanini pa samo tole: Če si že tlačil gor FTDI, bi stlačil gor še tisti tranzistor,
da bi stvar delovala v bus-powered načinu. ;-)

Lol, s katere veje si pa ti zdej padu?

Vsaka stvar ima svoj namen ... zakaj bi se ubadal s fpgajem, če en mikrokontroler zna vse kar boš rabil ... pač novo igračo si si zamislil in zdej je ta "da best" ...

"ma ne... fpga omogoca ogromne prenose in istocasno izvajanje funkcij. komot bi naredil 100mbit/s mrezno kartico z enim fpga cipom, medtem ko je to skoraj nemogoce s kaksnim PICom oz podobnim IP cipom, ki dela pod 100mhz"

Fant. Get a grip. 100mbit/s kartice se ne dela z FPGAjem, ker je to odkrivanje tople vode. Če bi že delal karkoli z mrežo, potem uporabiš CS8900 al pa RTL8019AS, pa narediš interface za ta kontroler. Takrat je pa pravzaprav FPGA zgrešena izbira, ker se avtomate stanj lažje programira v mikrokontrolerju kot pa v FPGAju. BTW. Mreža z RTL8019 in Mega128 procesorjem dela ko urca. Pa HTTP server laufa gor brez problemov, če smo že pri realizaciji.

Se čist strinjam z BluePhoenixom. Še enkrat ti pravim - začni na začetku, če želiš nekaj narediti. Če se boš pa zaletel ko swina u maline, potem pa ne bo nič - samo veselje boš zgubil.

Mreža z RTL8019 in Mega128 procesorjem dela ko urca.

Koliko RAM-a imaš zraven za http ?