Sporočanje vladi počutje in želje po spremembah

Naprej se nauči pravilno napisati slovenske besede. Če že mene popravljajo, potem bodo tudi tebe.
"nepravim", "usakdan", "nevm točn", "odgovorn"

"Prekomerna uporaba besede pač je znak neznanja izražanja" - sem nekje bral.

Edina demokratična možnost, da vladi sporočiš, da se ne strinjaš z njihovimi "rešitvami", je ta, da greš na volitve in jih kaznuješ s tem, da jim enostavno ne daš glas oz. voliš konkurenco. Druge možnosti ni.

Če pa si mislil na kaj takega, da greš pred parlament s kakšnimi tablicami oz. kaj bolj agresivnega pa pozabi.

Lahko si prebereš: Nonviolent Communication: A Language of Life, Marshall B. Rosenberg

Ali pa stopiš kaj do ravnatelja/učiteljskega zbora ter jim poveš, kaj te tare.

Edina demokratična možnost, da vladi sporočiš, da se ne strinjaš z njihovimi "rešitvami", je ta, da greš na volitve in jih kaznuješ s tem, da jim enostavno ne daš glas oz. voliš konkurenco. Druge možnosti ni.

Đizus fakin' krajst. Al pa če, hm, organiziraš masovno mailanje mnenj o nekem problemu na določeno ministrstvo. Ustanoviš lobistično ekipo. Težiš vladnim poslancem. Plasiraš mnenja v medije. Organiziraš shod/protest/koncert z jasno izraženim političnim sporočilom. Organiziraš (recimo na kakem faksu) okroglo o določeni problematiki in povabiš vladne predstavnike.

Če samo čakaš na volitve... si failal. Še bolj si failal, če dejansko verjameš, da so volitve edina zveličavna opcija vpliva na oblikovanje vladne politike. Demokratičnih možnosti je malo morje, ene so bolj, druge manj učinkovite, kake znajo biti kr kreativne (kot recimo ono združnje proti diskriminaciji moških glede dodeljevanja otrok v ločitvenih postopkih v GB - ko radi pležejo na kake državne ustanove), kake pa kr dolgočasne (ala posveti, okrogle mize, ipd...). Če vztrajaš samo pri volitvah, pol v bistvu vladi poveš, če ti je kul, al pa ne. Ne poveš pa zakaj je temu tako. Fail, torej.

To seveda ne drži. Pišeš lahko svojemu poslancu. To pogosto pomaga - ker kljub temu da poslanci dobijo precej pošte, kvalitetnih pisem, ki jih ne bi vrgli v smeti že kar pomočniki, pride razmeroma malo.

Pa na upravnih enotah/občinah/še kje imaš t.i. poslanske pisarne, kjer se lahko s "svojimi" poslanci tud v živo srečaš in jim pojamraš. Lej, kaj Gugl pravi.

opeter> Edina demokratična možnost, da vladi sporočiš, da se ne strinjaš z njihovimi "rešitvami", je ta, da greš na volitve in jih kaznuješ s tem, da jim enostavno ne daš glas oz. voliš konkurenco. Druge možnosti ni.

To seveda ne drži. Pišeš lahko svojemu poslancu. To pogosto pomaga - ker kljub temu da poslanci dobijo precej pošte, kvalitetnih pisem, ki jih ne bi vrgli v smeti že kar pomočniki, pride razmeroma malo.

V Sloveniji ne obstaja inštitut, ki bi bil primerljiv s "svojim poslancem". Vsak poslanec je predstavnik vseh državljanov. Seveda so vsi samo ljudje, ki imajo seveda mehko točko za svoj domač kraj (in polnenje lastnih žepov), vendar pa pri nas ni sistema po katerem bi poslanci v DZ predstavljali interese lokalnih skupnosti, temveč samo Slovenije kot celote.

Če želiš neposreden stik s poslancem, si izberi takšnega, za katerega meniš, da se njegovo mnenje že ujema s tvojimi željami/potrebami. On bo dobil potrdilo, da dela prav in dobro, ti boš dobil pozitivno povratno informacijo kaj se dogaja na področju, ki se zadeva tvojih želja in potreb. Prepričevanje in teženje nasproti mislečim je b.v., še posebej če so tvoje želje v nasprotju s političnimi načeli poslanca X.

Če želiš bolj dolgoročno vplivati na politiko ene stranke, potem si znova izbereš svojim načelom najbližjo in postaneš politično aktiven: udeležba na raznih okrajnih posvetih na najnižjem nivoju, morda delo v kakšnih interesnih skupinah, komuniciranje s strankarskimi podmladki so mehanizmi, da neko mnenje, če je seveda dovolj razširjeno, spraviš do poslancev stranke, ki sedijo v DZ.

Seveda pa se lahko v primerih kakšnih ekscesov, kjer je javno mnenje prevladujoče na eni strani odličiš tudi za bolj neposredno udeležbo v procesu. Kot je že bilo napisano, lahko začneš organizirati ali pomagati pri organizaciji protestnih dogodkov (demonstracije, ustanovitev civilne iniciative, teženje medijem, da pokrivajo neko temo, ...) oziroma tudi pri neposrednem odločanju: priprava predloga sprememb zakonodaje, organizacija zakonodajnega referenduma.

Na zadnji točki pa greš na vsake volitve voliti. Pri temu bodisi voliš za tisto stranko (v našem sistemu se voli stranke in ne poslance), ki ti je najbližja, bodisi oddaš neveljavno glasovnico. Neveljavna glasovnica je pri nas še kako pomembna, ker je to edini signal, da si želiš izbirati in voliti dobre kandidate, vendar pa jih preprosto nimaš na voljo. Če na volitve ne greš, potem je to samo signal, da te volitve pač ne brigajo...

Ali sem še kaj pozabil?

OK, to so članarine.

Večinoma pa je tako, da različne interesne skupine in stranke ne rabijo denarne pomoči, temveč pomoč v ljudeh in času, ki ga bodo žrtvovali za dosego nekega cilja.

Najtežje je dobiti ljudi, ki bodo šli na stojnico, ki bodo zainteresiranim pojasnjevali za kaj se gre in kako to vpliva na njih, ki bodo pripravljeni iti zbirati podpise, ki bodo pripravljeni pospravljati smeti po končanem protestu, ki se bodo premaknili do sedeža upravne enote in tam podpisali kakšno pobudo, ki bodo stopili do ...

You get the point...

V Sloveniji ne obstaja inštitut, ki bi bil primerljiv s "svojim poslancem". Vsak poslanec je predstavnik vseh državljanov. Seveda so vsi samo ljudje, ki imajo seveda mehko točko za svoj domač kraj (in polnenje lastnih žepov), vendar pa pri nas ni sistema po katerem bi poslanci v DZ predstavljali interese lokalnih skupnosti, temveč samo Slovenije kot celote.

Ajde, če že dlakocepimo. Ja, kaj takega kot vezan (imperativni) mandat ne obstaja. Ne sam pri nas, tud nikjer v normalnih demokratičnih državah ne. Ga je nadomestil reprezentativni mandat, kot ga je opisal BuleRunner. Jih je pa lažje loviti v neposredni okolici, po možnosti po neformalnih vezah, kot pa se iti strogo uradno kontaktiranje. Pa nikol ne škodi, če jih čimveč naloviš na kup. Če se predlog ujame v politične programe več strank, s tem sam povečaš možnost, da boš kaj pametnega dosegel.

Edino sporočilo, ki bi ga ta komunistična vlada razumela je 100.000+ folka na cesti pred parlamentom.

ovce iste, edino brivnik se menja

Nehaj utrujat, pa pejd rajš kam drugam blejat. Če nimaš pojma, pol vsaj srat ne rabiš tule naokoli.

20.000 ni številka, ki bi bil strah in trepet, minimalno 100.000 pa naj policijo pošljejo nad tako množico, kok ma slovenija ene 5000 policije?

Prejsnja se tega ne - preverjeno. Ko se je na snezen dan zbralo od oka 20000 ljudi (IIRC v protestu proti enotni davcni stopnji) je svetilnik cinicno pripomnil da bi sindikati lahko izbrali kak boljsi dan za stavko...

Kruh, potica,....

Saj EDS-a niso uvedli - torej je bila volja ljudstva upoštevana. Je pa prejšnja vlada vseeno odgovorna za precej nečednosti. Netransparentna prodaja Mercatorja je samo ena izmed njih.

Če bi bil jaz politik bi naredil web stran kjer lahko ljudstvo izraža svoje skrbi.

Nekaj takega:
http://brainstorm.ubuntu.com/
seveda spremenjeno za politične namene.

Državni svetniki v zgornjem domu niso poslanci, temveč svetniki.

Da pa ne boš rekel, da dlakocepim, pa ti takoj navedem bistveno razliko: stranke (posledično tudi poslance po vrstnem redu na listi) v državni zbor volimo neposredno. Državne svetnike imenujejo različne institucije. Kar pomeni, da v trenutni inkarnaciji niso niti pod razno neposredni predstavniki, za kakršne si jih razglasil.

Naj ti citiram kar iz njiove spletne strani: Državni svetniki so voljeni prek posrednih volitev v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih po volilnih telesih (prek elektorjev).

Zgornji dom pri nas tudi ni zakonodajna oblast, temveč predvsem vzpodbuda zakonodajni oblasti, da pri svojem odločanju upošteva tudi interese posebnih interesnih skupin v družbi. Edina zakonodajna pravica, ki jo ima državni svet je avtentična razlaga zakonodaje.

Mislim, da moje poznavanje našega političnega sistema vsaj na tej točki ne šepa.

Če bi bil jaz politik bi naredil web stran kjer lahko ljudstvo izraža svoje skrbi.

Tole je pa dobra ideja, ki so se je tudi marsikje že lotili. Težava pa je v temu, da je eno imeti zbrana mnenja, nekaj čisto drugega pa, da jih sploh kdo prebere, kaj šele upošteva. Večina teh projektov je propadla preprosto zato, ker je oblast 15 minut po tem, ko so se kamere ugasnile, na takšne portale in e-participacijo preprosto pozabila.

Jaz sem rekel, da nimamo inštituta "osebnih poslancev".

Ti si rekel, da jih imamo in še celo, da jih neposredno izbiramo in, da nimam pojma o naši politični ureditvi.

Jaz sem ti pokazal, da jih nimamo.

Sedaj pa menjaš temo, saj imamo nenadoma svetnike ni da so, karikirano, senatorji - svetniki enakovredni kongresnikom - poslancem. No, pa pač niso:
a) senatorji niso zakonodajna oblast, temveč njen privesek, ki pri nas praktično nima nikakršne moči
b) niso ekvivalent "osebnim poslancem", ker se ta inštitut voli neposredno

Toliko glede tvojega poznavanja materiala.

Državne svetnike seveda lahko dodaš na seznam oseb s katerimi si želiš komunicirati in pri katerih želiš lobirati, ni pa to "osebni poslanec" in to tudi nikoli ne bo. Zagotovo pa si bi lahko o pomenu inštituta osebnega poslanca sam kaj prebral...

Tale tema se bolj ukvarja z vidikom iskanja komunikacijskih sredstev, ki imajo realno možnost "delovanja".

Problemi nedelovanja e-participacije so v tem konteksu vredni omembe zato, ker njihov obstoj še ne pomeni, da so tudi uporabni. Dobro jih je imeti. Vendar pa je še bolje vedeti pri katerih konkretnih projektih zadaj nekdo posluša in kateri so samo fasada.

@kmetek...
Kaj k še vedno mamo osle k hodjo volit nekih kvazi poslanskih kretenov k bojo kasiral 10kE+ na mesec(EU volitve),in še vedno 99% evropske populacije ne ve da Slovenija obstaja.
No comment.

V Sloveniji je veliki problem ta, da se vsak kurac briga zase. S tem ni nič narobe v smislu, kaj se dogaja za zaprtimi vrati v posameznih družinah v mejah normale. Ko pa pride komu kaj pomagati, svetovati itd pa rep med noge in spizdiš. Bog ne daj na kakšen javni shod ipd. Čemu v tujini to funkcionira, pri nas ne? Je res že vse tako podkupljeno, da ni reštive?

Čeprav solidarnost pri različnih naravnih nesrečah in splošna raven pomoči prizadetim zaradi kakšne višje sile pa je pri nas še vedno na izjemno zavidljivem nivoju.

Kar pomeni, da nismo slabi, samo izgleda tega ne znamo vedno dobro usmeriti še v kakšne splošne družbene spremembe.

Tukaj pa lahko bolj DVOSMERNA komunikacija z oblastjo veliko pripomore. Konec koncev smo tako majhna in maloštevilčna država, da je res hecno, da še nismo našli načina kako to bolje izpeljati. Ker pri nas bi lahko že zaradi majhnosti marsikaj bolje uspevalo, kot je pa to možno v večjih državah. Še posebej iz vidika vključenosti v procese odločanja.

Dejavu01 (in vsi ostali) malo še počakaj pa boš lahko svoje mnenje, če ga že ne moreš izrazit vladi, ga boš lahko povedal na prvem slovenskem političnem portalu. Namenjen bo prav izražanju mnenj. Stvar je že zelo daleč, kmalu na volju vsem!

Stvar je nastala prav iz tega, ker ni prostora, kjer bi lahko izrazo svoje mnenje.

lp