Cene življenskih potrebščin danes in pred 50-timi leti?

Najprej moraš definirati, kaj so to "življenske potrebščine". Leta 1960 je bila ta košarica gotovo drugačna ;)

in kaj ti pomaga če izveš to če ne izveš kolikšni so bili pribl. prihodki oz. razmerje med prihodki in cenami...nekaj takega

V dobrih starih časih ni bilo nič ceneje ampak dosti dražje glede na dohodek, recimo meso se je jedlo samo ob nedeljah in praznikih, danes ga lahko vsak dan.

Ni bilo Spara, Hoferja in Lidla, ni bilo izbire, če si danes suh pač kupiš sladoled hišne znamke, sladoled vseeno imaš, pred 50 letih pa si odšel praznih rok domov.

Ne bi teh razlik cen niti približno primerjal s kakršnim koli denarjem inflaciji navkljub. Bolj smiselno je primerjat število koz napram lepoti tvoje drage

Raje primerjaj koliko kil kakovostnega krompirja/fičo ali kil kruha/bicikel ali opek/par gojzarjev. Se pravi nekaj bolj napram manj standardni dobrini ...

Bi pa to tudi jaz rad slišal, ker se moj fotr(tm) vedno hvali, da je rabil tri plače v tekstilni fabrki za prve nove čevlje (sredina petdestih).

Yohan del Sud je 15. apr 2011 ob 00:35 izjavil:

Bi pa to tudi jaz rad slišal, ker se moj fotr(tm) vedno hvali, da je rabil tri plače v tekstilni fabrki za prve nove čevlje (sredina petdestih).

Povej fotru, da ima slab spomin
Leta 60 si dobil 5 parov čevljev za povprečno plačo, leta 55 so bile plače pol manjše, in če se čevlji niso podražili, si še vedno dobil 2.5 para za plačo.

According to the United Nations, in 1975 the average income in developing nations was $2,125 per capita stated in current dollars; today it is $4,000.68 In 1975, 1.6 billion people lived at what the United Nations classifies as “medium development,” meaning with reasonably decent living standards, education, and health care. Today 3.5 billion people do—a stunning increase in the sheer number of human beings who are not destitute.
----

Here’s a related example of distorted coverage. Ever higher farm yields per acre allow fewer acres of land to be tilled each year in the Western world; that is good news, because the steady withdrawal of acres from farm production means more acreage returned to forest or nature preserve. As the forest analyst Roger Sedjo of the nonpartisan think tank Resources for the Future has noted, Connecticut is today 59 percent forest, versus 35 percent in the nineteenth century, though the state’s population has tripled and its agricultural production quintupled.39 Figures for most of the country show comparable simultaneous population growth and forest expansion, made possible by more farm production from fewer acres. Indeed, as Norman Borlaug—America’s unknown Nobel Peace Prize winner—has noted, if it were not for ever higher agricultural yields, across the world an area the size of India would have had to be leveled for farmland in the past fifty years, with devastating effects on the global environment.40 But how is the reduction of agricultural acreage spun in the press? shocking crisis of vanishing farms
--
Today, throughout America, the European Union, Canada, Japan, and Australia, the majority achieve the American dream. Reasonable prosperity, personal liberty, high education, and good health are the daily condition of perhaps five hundred million people in the Western nations. The creation of entire regions of the world in which most people are well-off—in which the typical person lives what all previous generations considered a dream—is without precedent in history
--

Ni bilo vse slabo, saj si s plačo komot preživel mesec, sedaj pa s plačo tehnika, komaj, vse, kar je manj pa skoraj misija nemogoče.

donfilipo - Razmerje plač med snažilko in direktorjem firme je bilo 1:2,5, s tem, da je snažilka lahko s svojo plačo skozi mesec preživela. Kar se tiče proizvodnje, vprašaj kakšnega kovinarja iz Litostroja, delavko Saturnusa ali kakšno tekstilno delavko, koliko in kako se je delalo, če pa pogledaš statistiko poklicnih bolezni, boš pa videl, da so bili delavci pod kar precejšnjim udarom, nevarnih delovnih mest, saj je bilo varstvo pri delu 60-ta in 70-ta leta zadnje, na kar so pomislili vodstveni delavci podjetij.
Samo en primer koliko in kako se je delalo v lenem socializmu - 70-ta leta, so iz WV-ja pripeljali tekoči trak za izdelavo luči v Saturnus, zadevo zmontirali in zalaufali. Po nekaj tednih so domači šlosarji, tehnologi in mojstri določene, nemške norme, z izboljšavami, presegli za skoraj 100%-ov. Na istem traku so lahko pričeli delati tudi luči za druge avtomobilske tovarne. Plače delavk na tem traku, so bile cca 5-10X manjše, kot primerljive v Nemčiji. Je pa res, da so delavci izven proizvodnje - pisarne, delali bistveno manj in še vedno več jih je bilo.

Drugi primer - Dekorativna - tkanje pohištvenih tkanin - v poznih 70-ih so nabavili najmodernejše stroje iz GB, usposobili delavke za delo na njih. V GB je ena delavka posluževala 2 stroja, v Dekorativni je ena delavka posluževala 4 stroje, produktivnost angleške tekstilne industrije je bila 4-10x večja kot pri nas, seveda na račun administracije.

V vsakem sistemu najebejo delavci, saj pametnjakoviči od njih zahtevajo skoraj nemogoče, humanizacija dela pa je v vseh manj razvitih ekonomijah, za vodstva podjetij, tabula rasa.

Brias - To pomeni, da so bili čevlji, svinjsko dragi.

nevone - Kako definiraš lepo hišo. Ravno tako, kot danes, so načrte risali arhitekti, okus in potrebe pa so bile precej drugačni, kot danes, čez 50 let, bo pa spet nekdo na forumu vprašal, kje je kakšna lepa hiša iz zgodnjih 2000 - ih let.
Gre bolj zato, kako so si ljudje lahko reševali stanovanjski problem, kar danes niti približno ni mogoče.

nevone - Praviloma so gradili v skladu z obstoječo gradnjo. Nekje, kjer so bile prej nizke hišice, nisi dobil dovoljenja za visoko gradnjo, med kamnitimi hišami na Krasu, nisi mogel postavit steklenega ali lesenega skrpucala, ki v ta konec ne bi pasal, v starih mestnih središčih, si moral novogradnjo prilagoditi okolici, tako pri materialu, kot obliki.
Kako grdo je in še danes izgleda Mulerjeva stavba v starem delu mesta ali dvigalo na teraso nebotičnika, pa še kar nekaj stavb bi se našlo, ki v stari del Ljubljane ne spadajo ravno najbolj. So pa seveda tudi izjeme, ki se prav lepo podajo v sklop starejših stavb.
Tito je dobival sredstva za ohranitev zidu med vzhodom in zahodom in hvala bogu, da je bil toliko pameten in je hladno vojno s pridom izkoriščal. Na račun tega, se je YU dosti hitreje razvijala, kot nekatere druge države, vključno z NDR. Tudi državljani smo bili preko rasti splošnega standarda, precej deležni teh sredstev.
Danes imamo pa obrnjeno situacijo, država se krepko zadolžuje za krepitev privilegijev, vzdrževanje megalomanskega aparata, državljani pa imamo od vsega skupaj, vsak dan manj in še tisto, kar imajo ljudje iz prejšnjega sistema, je interes države (politikov), čim hitreje, preko davkov, ljudem pobrati v dobrobit 10-15%-ov privilegirancev, tako kot je bilo v stari dobri kraljevini SHS.