» »

Speed of Gravity - again!

Speed of Gravity - again!

1 2 3
4
»

Thomas ::

Brane?

> Zakaj ne, tudi če si izven OBEH krogel ?


Tudi. Izračunajva gravitacijsko polje za dve krogli! Potem zračunajva za težišče in vsoto mas. Bo stoposto razlika zaradi inverzne kvadratne odvisnosti.

Ja?

:\


Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Pa si predstavljaj, da si ti nekje v vesolju poleg teh dveh krogel in da ta krogla gre tik mimo tebe. Kdaj boš čutil večjo gravitacijo? Ko gre tik mimo tebe, ali ko bosta obedve enako oddaljeni od tebe?


Rahlo večji gravitacijski privlak bo deloval, ko bo ena od krogel bližje tebe!

Odin ::

odvisno od razdalje med kroglama in gostoto le-teh.

Lahko da bi bila kr velika razlika.

(off topic: ravnokar je oddaja na discoveryu kako je človeška lepota evolucijsko pogojena)

Brane2 ::

Torej moč polja pada s kvadratom razdalje ?

Potem razumem. :8)

Thomas ::

Pada s kvadratom! :)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Sej lahko naredimo isti ekperiment z magneti.

Dva na vsako stran palčke, in še enega takega na primerno oddaljenost in rotiramo.
In ne bo nobenega pospeševanja!?


------
Razen če bi z elektromagnetom ravno prave sunke vzbujal.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Marjan ()

Thomas ::

Marjan!

Pospeševanje bi bilo, če bi bil časovni zamik ... delay ...

Če pa tega ni, pa seveda tudi nobenega pospeševanja ni.


Na dolge razdalje tak zamik za EM seveda je. Vendar nam pospeševanje nabojev in podobne reči odnašajo energijo v obliki EM valovanja.

Kar se pa gravitacije tiče ... to bomo pa šele videli, kako je v resnici.


Lahko maš pa zamik pri magnetih, če so to elektromagneti. Temu se potem reče elektromotor.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Aha, aha. Ja, sam je vprašanje, če je v realnosti možno ravno taka oddaljenost da se telesi preko fluktuacij gravitacije ravno pospešujeta!?

Verjetno bi s pravimi razmerji res to dosegli!

:) :|

Thomas ::

"Počepi" na Luni in Zemlji s faznim zamikom dobre sekunde, bi bili točno to.

ZATO sem poln dvomov. :)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Eschelon ::

Kar se tiče spreminjanja gravitacije v eni točki glede na rotirajoči dve telesi vštriknjeni skupaj z eno onejo, ki se vrtita okoli svojega skupnega težišča - dokaz je lahek.
splošno: F=G*m1*m2/r^2 (Newtnowa formulca)
imamo mase:m1(kjer merimo F); m2,m3(konstrukt)
imamo razdalje:a,b,c,d
a = razdalja od m1 do težišča m2,m3
b = razdalja od težišča do m2
c = razdalja od težišča do m3
d = dolžina palice(med težišči) m2,m3 = b+c

(d tokrat niti ne bomo rabili... če bi računali zares bi iz d ter m2,m3 izračunali b in c)

imamo 2 položaja:A,B
V položajih A in B sta težišči m1 ter m2,m3 na istem mestu.

ASCII(courier font) shemi (x-težišče m2,m3):
Smer navzgor=Y, smer desno=X
položaj A
.........d
...a....b.c
m1----m2-x-m3

položaj B
.........m2
...a.....|..b
m1-------x...d
.........|..c
.........m3

(tole totalno narobe kaže v browserju ;(, pikce potrebne, ker presledki se brišejo)

Za položaj A velja:
FA = G*m1*(m2/(a-b)^2+m3/(a+c)^2)
FA je seštevek sil FA2 in FA3.
FA2 je gravitacijska sila med m1 in m2.

Sila kaže v smeri X.

Za položaj B velja:
FB=FB2+FB3
Komponenti nista vzporedni. Na splošno bi morali računati vektorje... Pa nam ne bo treba.

FB2=G*m1*m2/(a^2+b^2) (1)
FB3=G*m1*m3/(a^2+c^2)

Iz sheme vidimo, da velja tudi:
(samo računsko povemo, da bodo sile kazale od težišč proti težiščem)
FB2X/FB2Y=a/b (2)
FB3X/FB3Y=a/c

Pitagora: FB2^2=FB2x^2+FB2Y^2 (3)
Združimo (2) in (3):
FB2Y^2=FB2^2/(1+a^2/b^2)
FB3Y^2=FB2^2/(1+a^2/c^2)

Za to, da pokažemo, da FA != FB je dovolj že to, da pokažemo, da se Y komponenti FB ne izničita.
Zato zadostuje primer:
b=3,c=2,m2=2,m3=3,a=6,G^2*m1^2=1
(b/c mora biti sorazmerno m3/m2 - da velja pogoj, da se krogli sučeta v težišču).

? |FB2Y^2| == |FB3Y^2|
? G^2*m1^2*m2^2/((a^2+b^2)^2*(1+a^2/b^2)) == G^2*m1^2*m3^2/((a^2+c^2)^2*(1+a^2/c^2))
? 1*4/((36+9)^2*(1+36/9)) == 1*9/((36+4)^2*(1+36/4))
? 4/(45^2*5) == 9/(40^2*10)
Ne drži. Torej - hipoteza, da se gravitacijski učinek ne spreminja, če se ne spreminjajo težišča, ni pravilna.


Nadaljni snippet iz linka (bold je bistven):

Now, in electrodynamics, a charge moving at a constant velocity does not radiate. (Technically, the lowest order radiation is dipole radiation, which depends on the acceleration.) So to the extent that that A's motion can be approximated as motion at a constant velocity, A cannot lose angular momentum. For the theory to be consistent, there must therefore be compensating terms that partially cancel the instability of the orbit caused by retardation. This is exactly what happens; a calculation shows that the force on A points not towards B's retarded position, but towards B's "linearly extrapolated" retarded position. Similarly, in general relativity, a mass moving at a constant acceleration does not radiate (the lowest order radiation is quadrupole), so for consistency, an even more complete cancellation of the effect of retardation must occur. This is exactly what one finds when one solves the equations of motion in general relativity.

In radiacija je menda potrebna, da orbite degenerirajo. Piše vse v linku. Preračunat pa sam tega seveda ne znam.
Link so mi dali v diskusiji na Arstechnici.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Eschelon ()

Thomas ::

Ja, jest bi rad tiste rešitve, na katere se vsi sklicujejo, tudi videl.

Z veliko skepso me navdaja ravno to, ko pravijo, da rešitve obstajajo, jih pa nihče ne pokaže.

Da ponovim rezime mojega ugovora:

Žoga se idealno odbija od Lune (v zenitu na vidni strani). Tap, tap, tap ... Mi na Zemlji torej zaznamo oscilacije gravitacijskega polja. Če je zamik dobra sekunda, potem "tapkamo našo žogo" tako, da se dviga, ko je Lunina žoga bližje nam in da pada, ko je Lunina najbolj oddaljena.

Naša žoga očitno sprosti ob padcu več energije, kot jo vložimo ob njenem dviganju.

Isto se - zaradi zamika - dogaja z žogo na Luni.

Od kod ta energija?

p.s.

Sem že dobil odgovor, naj rešim relativistične enačbe in da bo Specialna relativnost premalo. Najlepša hvala!

:D


Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

_Tom_ ::

Ni mi ravno všeč, ampak zmeraj bolj se strinjam z Thomasom..........

Še zanimiv link ki podpira tezo :), da s tem eksperimentom ni bilo mogoče ne potrditi ne ovreči te teze.



LP

Thomas ::

Tom van Flandern favorizira Relativnost Lorentza nad Relativnostjo Einsteina.

Glede tega mislim dvoje:

- je "pravično", saj je Lorentz prišel do Relativnosti prej kot Einstein.

- ni dovolj. Še globja revizija bo potrebna.

Sicer pojma nimam kakšna, niti me ta problem ne okupira kaj prida, toda mislim, da so težave večje.

Rigid ring! Če si predstavljate vesoljsko ladjo, ki kroži okoli nas, 1000 svetlobnih let daleč. Njena hitrost je majhna. Tako da rabi milijardo let, da pride naokoli. Potem pospeši do 99% svetlobne hitrosti in okoli je v dobrih 6000 letih.

Problem je le v tem, da prej smo jo videli, da je en kilometer dolga, zdaj pa se je skrajšala na 140 metrov. Relativnost pač.

Ni problem?

Ja je, kaj pa če je bilo vesoljskih ladij vsenaokoli polno, tako da so izpolnjevale cel krog. In če so bile zvezane s šlep verigami?


I don't know. Po moji pameti to ne gre, pa če se kdorkoli postavi na glavo.

V kontrakcijo dolžin ne verjamem. Niti je niso nikoli izmerili - BTW.

8-)

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Eschelon ::

_Tom_ - LOL. Poglej si tretji post na drugi strani.
Vprašanje je le, komu verjameš. Na Arstechnic-inem forumu recimo je Tom Flanders na slabem glasu kot nekdo, ki ne zna računat. Od tistih (mislim, da sta skupaj dva), ki pa znata računat, pa eden pravi, da je GR dovolj blizu realnih rezultatov, drugi pa, da sicer ni punkt genau, vendar takisto velja za Newtnov model. Tak, da - dokler se ne naučim delati z GR (??), lahko samo verjamem tistim, ki menda znajo.
Sedaj čakam na to, da Flanders pride na dan z enim lepim GR-računčkom, ki bo r(a)elativiste >:D postavil na laž.

Thomas
Jest si mal težko predstavljam tvoj problem - povej, če je tole isti šmorn:
objekt = zelo velika kvadratna plošča, fiksirana v prostor z brezmasnimi, idealnimi vzmetmi (tak da lahko niha preko vpetišča).
sistem = 2 vzporedna objekta na majhni razdalji, ki nihata z enako frekvenco in majhno amplitudo.

a=stranica plošče (debelina ne bi smela biti pomembna)
r=razdalja med fiksnimi točkami obeh objektov
A=amplituda nihanja objekta (max oddaljenost od ravnine vpetja)
f=frekvenca nihanja
zelo velika, majhna razdalja - a>>r+A
majhna amplituda - A << r

Pri primerni f glede na vg bi torej moral sistem vse bolj nihati?

EKSPERIMENT sem poenostavil... - je še ok?...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Eschelon ()

Thomas ::

Je isti šmorn, ja.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

> Na Arstechnic-inem forumu recimo je Tom Flanders na slabem glasu kot nekdo, ki ne zna računat.

To ga po moje ne diskvalificira. Ker tudi Einstein je slabo računal. Še slabše.

Taki, ki znajo potem izračunat, se že najdejo! :D

V glavnem, tri relevantne linije napada na Relativnost so.

Ena je Flandernova. Druga je "Ehrenfestova" - Link nanjo..

Tretja je pa "moja". Zlorabljanje retardnih pozicij, za pridobivanje energije.

99% sem prepičan, da crkne Relativnost, 1% pa da Zakon o ohranitvi energije.

No ja - več kot 99 in manj kot 1.

:)

So pa še kakšne druge, samo se z njimi moja malenkost NE strinja.

:D

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Eschelon ::

Ockej - kapiram Ehrenfestov paradoks. Definitivno popapca SR.
Vendar že v tem linku eksplicitno pravijo, da GR paradoks odpravi.

En pomislek o EP

GR v pdf obliki - stran 88 (Acrobat Ctrl-N - 106)
Povej, če sfolgaš matematiko, s katero zrihtajo paradoks.

Thomas ::

Sem prebral. Sam pojem (razmeroma) rigidnega telesa naj bi bil falen.

Jest s tem nimam problema. Problem vidim le v tem, ko jasno in glasno ne povedo, da relativistične kontrakcije v resnici ni.

V kar sem že itak zelo dolgo prepričan. Se mi pa ne da iskat posledic tega dejstva. Koliko relativnosti se odvrže s tem?

IMO precej.

:)



Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

No ja. Lahko tudi še bolj konkretno povem, zakaj mi to tako smrdi.

Ker si preveč zlahka predstavljam diamantni prstan, s premerom milijon svetlobnih let, ki ga bočni raketni motorčki zelo zlagoma in koordinirano poženejo v spin.

Sile na vsak odsek so popolnoma zanemarljive. Tudi ko je hitrost že 99% svetlobne.

Kontrakcije pa seveda ne pričakujem. Ta se mi še v risanki ne zdi možna.

Kot se mi ne zdi možen mikroskop, ki veča kote.

Kako skozenj zgleda kot 360°?

;)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Valentin ::

Mah, saj smo o tem tud že govoril tukaj.

Ampak mislim, da je tudi tole eden od primerov, ki postavljajo na laž svetlobno hitrost gravitacije.

Namreč (spet) črna luknja.

Če bi bila gravitacija neko valovanje, ki se pokorava končni hitrosti svetlobe, bi bila črna luknja 2 krat črna.

Razen svetlobe, tudi gravitacijski valovi ne bi mogli ubezati z nje.

Pa ne mi prosim spet dajat linke o neki fosilni gravitaciji itd.

Skratka, do sedaj nisem še slišal ene pametne razlage tega problema.

Kaj pa vi mislite o tem ?

Double_J ::

Valentin, ne vem če si ti prav predstavljaš gravitacijo.

Nobeni gravitaciski valovi ne bežijo iz črne luknje.
Nasprotno črna luknja privlači gravitone iz okolice vase.

Zakaj sonce privlači zemljo?

Zato ker, gre del gravitonov, ki jih sonce privlači, tudi skoznjo in jo poriva proti soncu. In obratno.
Vsaj tako sem jaz bral...:P

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Eschelon ::

Nič... sam sem spet na starem stališču max. v prenosa informacij equ c. In bom ostal, dokler ne bo nekdo, ki zna računati v GR povedal nasprotno.

Tako za ob poti, mi je iz take situacije še najbolj všeč dejstvo, da na ta način postavimo zgornjo mejo na potrebno pasovno širino prenosa informacij po vesolju.

Kar se teles v rotaciji tiče - če se strinjaš s c kot zgornjo mejo hitrosti mase, potem se mora nekaj skvečiti v newtnoski predstavi prostora in časa, sicer bi hitrost gladko prebili. Kako to izgleda računsko, ti pa menda da odgovor GR.

Skratka - naše naravne predstave veljajo le za nizke hitrosti (pospeške) in majhne mase (energije). Karkoli drugega je pa bolj dostopno računsko (in ne predstavno - občutek vara - npr. glede črnih lukenj).

Seveda govorim zgolj po občutku - LOL. Upam, da znajo fantje ala Hawking računat.:D

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Eschelon ()

Thomas ::

GR da rezultat, da kontrakcije ni.

SR je torej brezveze. Za GR moram pa še premislit.

Če je SR zdej fuč, me tudi GR ne impresionira nevemkoliko. Dopuščam sicer, da GR je skoraj v redu. Ampak 20 let že trdim, da SR vseeno ni možna. Zdej gledam kako se to priznava in ne občutim nobenega zmagoslavja. Mogoče čist mau.

:))
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Valentin ::

Hmm, Double_J, moram priznati, da take razlage za gravitacijo nisem še slišal.

Ena teorija pravi, da se telesa privlačijo zaradi ukrivljenosti prostora, ki jo povzročajo s svojo maso, druge spet omenjajo gravitacijske valove, pa hipotetične gravitone...

Mogoče bo prava razlaga čisto nekaj tretjega...

Bomo videli.

Eschelon ::

Thomas
SR ni fuč sedaj. SR je bila fuč skoraj takoj zatem, ko je nastala. In to ravno zaradi Ehrenfesta et. al. Zato so morali brihte glave staknit pa nekaj boljšega pogruntat.

Kar se pozitivne bilance tistega nihanja tiče - bolj švoh kaže. Prevedeni problem je podoben nabitemu, idealnemu kondenzatorju v zraku (tak da plošče nihajo).

Valentin in Double_J
Link je iz Metaresearch-a, kjer je za gravitacijo zadolžen Van Flandern. Je pa treba povedat, da se izraza graviton ne uporablja - namesto tega govori na splošno o delcih, krivih za gravitacijo.

.:joco:. ::

Ja, fore je v tem, ker kvantne in "velikorazsežne" (relativne) fizike ne gre razlagat z enainistimi pojmi. Ena deluje na majhne razdalje, delce, mase. Druga na velike.

Zato ne gre teh stvari metati v isti koš. (gravitionov in ukrevljenosti prostora).

Je pa res da čaka ena velika nobelova nagrada tistega, ki bo to dvoje znal povezati.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Double_J ::

Jah nevem, če bo AI hvaležna, nobelove nagrade.:)

Sicer pa sem govoril o LeSagovem modelu gravitacije.

Dr. Van Flandern supports the LeSage model of gravity that states, "gravity is a rain of tiny particles (gravitons) which pass easily through most matter and that gravity exerts a "pushing force" not a "pulling force." The LeSage perspective provides the best information for free energy sources since the sea of classical gravitons can in principle be easily used for propulsion. "Gravitational shielding, gravitational, sailing, and gravitational heat energy are among the possibilities that such LeSage-type models would allow

Se mi zdi bolj logično tole(pushing force) kot pa da telo vleče druga nase. Kako neki, z lovkami ki jih tvorijo delci, ki izhajajo iz telesa? :))

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

billy ::

Kje lahko dobim kaksno boljso razlago tega LeSagovega modela, Double_J ?

Thomas ::

Odie!

Ja seveda! Kdo je govoril par let nazaj o tem, da je SR fuč?

Noben!

Vsi so rekli, "da se dobro ujema z opazovanji".

Se figo ujema. Najmanj nobene kontrakcije ni. GR lahko, ne rečem, je pa za prevert cela zadeva. SR je pa totalno mimo. Nič več kot zidarski oder za GR.

Doble_J!

Obstaja en zanimiv miselni eksperiment za gravitone od Faynmanna. Na netu ga nisem najdu. Kako bi gravitoni padajoči iz Sonca na Zemljo zaustavljali njeno vrtenje. Ergo ne more bit.


Je pa tako, da so tole hudičevo tricky zadeve in jest mislim, da je počakati na SAI še najbolj realistična opcija.

:)


Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

DarkSite ::


Critics weigh in over speed of gravity

New Scientist

:)

Thomas ::

Clifford Will v svojem papirju trdi tole:

c_g se v Kopeikinovih enačbah pokrajša ven. Kopeikin pa trdi, da je izmeril ravno c_g.

Zanimivo je, da Kopeikin po enem drugem izračunu zgleda dobil nekaj drugega. Potem se je pa "premislil". Zato je tudi tako dolgo trajalo ...

:)

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

nevone ::

Glih sem neki iskala razlago za wormhole, pa me je pot zanesla na sciam. Pol sem pa prebrala, da je wormhole nekakšen medij za hitrejše potovanje po vesolju-času. (naj me kdo popravi če se motim).

Sedaj se pa sprašujem, a ni to mogoče kako povezano s to hitrostjo gravitacije. Ne vem sicer kdaj so začeli razmišljati o crvinah, ampak a niso mogoče že takrat slutil, da neki je pa vseeno hitrejše od svetlobne hitrosti, gravitacija naprimer.

Eschelon ::

Ideja črvine ni v tem, da bi šel lahko nekdo hitreje kot svetloba (čeprav bi bil na koncu efekt točno ta) - objekt lahko potuje tudi zelo počasi. Črvina naj bi ukrivila prostor do te mere, da en korak po črvini predstavlja mnogo korakov v ravnem vesolju.

Predstavljaj si, da je prostor list, ki ga prepogneš in nato prebodeš z iglo. Če ga sedaj zravnaš, si lažje predstavlaš, da najkrajša pot med obema luknjama ni črta med njima na papirju.

PS - Se zdi komu tema dovolj zanimiva, za svojo lastno bivanje v forumu? (predvsem me zanima vaša predstava črvine s kvantnega in morda SR,GR stališča.... pa "praktični problemi" pri črvinah - LOL:D )

Marjan ::

Mah, jest v gromozanske črvine ne verjamem, črvine so na nivoju kot je napisano v mojem podpisu, ne pa neki gromozanski tuneli.

Samo IMHO.

nevone ::

Odiedog, hvala za kratko in jedrnato razlago. Vidim, da to z gravitacijo nima nobene zveze.

Se mi pa zdi, da so črvine bolj nekakšen miselni konstrukt. Mislim, da dokazal jih še niso. Ali pač?

:)

Thomas ::

Ne. Niso.

Dveh stvari nikakor ne bi maral, da se zgodita.

(Jasno, da nimam nobenega vpliva na to.)

- da so makročrvine in potem orto relativnost velja

- Everettove (multiple universe) interpretacije kvantne mehanike.

Obe sta Aku. Pod prvo, se še zdaj klofajo v bitki pri Kobaridu, in se bodo vedno.

Pod drugo je pa še slabše. Tega je samo še multiplicirano več.

Jest se že dost sekiram zarad fading out Vesolja, samo to bom preživu!

Samo makročrvin ni, dekoherenci, kot alternativi za MU pa tudi zelo lepo gre.

:)



Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Glede tele hitrosti gravitacije je že izgledalo, da smo "naši" rahlo v defenzivi.

Zdej pa le kaže - da je rezultat vsaj neodločen. Da je bilo merjenje gravitacijske hitrosti pol leta nazaj - kilavo. Fundamentalno narobe.

8-)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

snow ::

Bom vzel jutri vzel šiviljski meter pa bom zmeril, pa vam potem povem kako je res.

Ma kak, da so do tega šele sedaj prišli, da bi tisto bilo lahko tako zelo narobe? Zmeda.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Thomas ::

Eni so že takoj prišli do tega sklepa.

Nekaj časa je trajalo, da so dobili dovolj poslušalcev.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

snow ::

Pa tvoje mnenje glede te hitrosti?

Saj obe strani izgledata po svojo strani logično. Tako v=c kot v=neskončno.

Saj možno, da si napisal že kje nazaj... ampak lenoba nikoli ne počiva.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Thomas ::

Jest sem bil "zmeraj" mnenja, da gravitacija se širi bistveno hitreje kot svetloba. Končno hitro - ampak mnogokrat hitreje kot svetloba.

Zakaj?

Če se gravitacija giba s svetlobno hitrostjo, potem je skozi Zemljo 1/20 sekunde. Dovolj da če z nekom v NZ "delata počepe" v tapravi fazi - proizvajata energijo. Ali pa jo uničujeta. Brrrrr ...

Če se gravitacijski efekt širi ZELOOO hitro - ta perpetuum mobile odpade.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Sergio ::

Ce se ne motim, je on za vg=inf.
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.

Thomas ::

Za vg=20.000.000.000 c.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

snow ::

To so ble pol tud one zadeve, da bi lahko pošiljali informacije z gravitacijo tako, da bi luno sem pa tja premikali... :))
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Thomas ::

Uja - smo prelili črnila o tem že kar nekaj. :D
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

pirpy ::

pravkar em prebral vse štiri strani pa me zanima če je kaj novic na to temo?
zehanje je nalezljivo

Thomas ::

Ne ni. Vsak ostaja pri svojem. Pat situacija.
1 2 3
4
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Črne luknje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
938521 (7982) Thomas
»

Potovanje-svetlobna hitrost (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
988839 (6277) SavoKovac
»

Hitrost svetlobe

Oddelek: Znanost in tehnologija
452937 (1844) Thomas
»

Svetloba! (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
14512082 (8906) Zavo

Več podobnih tem