Gravitacija

Ja.

Ne!

To bi se zgodilo, če bi bila Zemlja homogena!
Pa ni!

Na eno stran bi te potegnilo!

Ne, Ziggga. Nisi me razumu.

Zaradi nehomogenosti (nekje je večja gostota mese, nekje manjša znotraj Zemlje) bi padel na eno stran tunela, že na kake 10% globine, potem bi pa zelo dolgo časa drajsal po tunelu in se nekje (pred centrom Zemlje) ustavil.

Vprašanje kako je s nehomogenostjo Zemlje.

Jaz bi rekel, da je gostota kr lepo razporejna in se to pri "padanju" nebi kaj dosti poznalo.

Neumno je sklepat, da je na eni strani Zemlje bistveno večja gostota, kot na drugi. Verjetno je res, ampak zanemarljiva.

Ti dam prav. Ampak še vseeno trdim, da bistvene razlike ni.
Jaz pač sklepam tak, ker je gravitacija na vsej površini Zemlje približno enaka. Je pa res da ni čisto enaka.

Bi pa moral pazit kam bi zvrtal luknjo, ker Zemlja ni čisto okrogla. Torej tam kjer je najdebelejša ali natanjša.

Teh 8km se pozna. Samo zelo malo.

Pravim, da če bi bila ena stran zemlje gostejša, bi se to poznalo pri jakosti gravitacije(primer: pri nam bi bili težji kot pa v Avstarliji). Ve se pa da je približno isto.
Zato sem tudi rekel, da je po moje zanemarljiva, oz. naš "padalec" nebi kaj ekstra drajsal

Če je tak, bi pa potem res drajsal

hehe jst sm isto uprašou pred par tedni/mesci.

V središču gravitacije bi lebdel, ker se gravitacija v najmanjši točki izniči iz vseh strani.

Marjan imaš prav. Sem ravno včeraj bral en članek o (ne)homogenosti Zemlje in kak je zaradi tega razlikuje gravitacija.

My bad

Ja, to je zaradi tega, ker tam te najbolj centrifugalna sila "ven meče".

Seveda se da to dobro izgoristit!

Zaradi neenakomerne porazdeljenosti zemeljske mase je tudi gravitacijsko polje neenakomerno. In sicer ima več maksimumov in minimumov. Eden od minimumov je nekje nad indijskim oceanom. Stvar sploh ni zanemarljiva. Vprašajte tiste, ki v vesolje pošiljajo geostacionarne satelite. Ti vztrajno (sicer počasi) drsijo iznad evropskega ozemlja nad ocean. Tam je že pravo malo smetišče. Zato imajo tudi ekstra zalogo goriva in motorje, ki stalno popravljajo njihovo tirnico za 5 do 50 metrov na sekundo letno. Kljub vsemu pa je njihova življ doba še vedno le okoli 10 let odvisno od tirnice.

right

Thomas: a ti si to dejansko sam zračunal ali imaš kakšen goldmember account na Googlu?

Svaka ti čast.

Pa še ena zanimivost:

Če bi bila homogena krogra votla, se pravi gromoznska luknja v njenem centru (tam npr. kjer je sedaj trda sredica in lava) bi po celem tem notranjem delu bil gravitacijski pospešek enak nič.

In ne samo v centru, kot bi nekateri pričakovali.

Ultimate zero gravity party v centru Zemlje

Uf, ta razlika je pomoje bistveno manjša kot razlika tež pri realni Zemlji na ekvatorju in na polu.

Potem bi morali bit ravno ponoči težji, ker te Zemlja in Sonce privlačita.

Sem mogu jest zračunat, ker se nobenmu drugmu ne da .

Kot sem že predvideval so razlike zelo majhne, so pa!

Računal sem za 85kg osebo.

Kot prvo je razlika v gravitacijskem privlaku na obeh straneh Zemlje praktično enaka. Poglejte samo razmerje oddaljenosti S-Z in polmer Zemlje. Tudi nimamo zadosti natančno podane oddaljenosti S-Z.
Ampak sem vseeno zračunal - iz podanih podatkov pride razlike na četrti (4.) decimalki Newtona. Ko spimo nas Sonce privlači z 0,5063N, podnevi pa z 0,5064N.

Kot drugo:
Centripetalni pospešek nas iz Zemlje meče ven s silo 0,504N podnevi. Ponoči pa nas z isto silo pritiska k Zemlji.

Zaključek:

Razlika med našo težo ponoči in podnevi je 1N.

Do druge strani. Po vsaki sekanti!