Forum » Znanost in tehnologija » JEK 2
JEK 2
Temo vidijo: vsi
sbawe64 ::
Od 8 ponudnikov za jek 2 so ostali v igri 3 (danes slišal na radiu v novicah):
Zda Westinghouse,
Francoski,
Južno korejski ponudnik KHNP.
Moči od 1000 do 2600 MW.
Zda Westinghouse,
Francoski,
Južno korejski ponudnik KHNP.
Moči od 1000 do 2600 MW.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
MrStein ::
Kateri so pa bili prej?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
GizmoX ::
https://siol.net/novice/slovenija/jeka-...
Ponudniki so bili vedno trije, skupno je bilo od teh treh 8 variant. Sedaj je variant še 5, ker so odpadle 3 variante z dvema reaktorjema. Kar tudi pomeni, da skupna moč ne bo > 2.000 MW.
Ponudniki so bili vedno trije, skupno je bilo od teh treh 8 variant. Sedaj je variant še 5, ker so odpadle 3 variante z dvema reaktorjema. Kar tudi pomeni, da skupna moč ne bo > 2.000 MW.
udirač => uni. dipl. inž. rač.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: GizmoX ()
Utk ::
Ah, če bojo delali JEK2 tako kot železnice, in ni razloga da ne bi, potem res ne vem kater bedak je ZA kaj takega.
Sej ne dvomim da bo vse "zakonito", pa vseeno vse 2x preplačano.
Sej ne dvomim da bo vse "zakonito", pa vseeno vse 2x preplačano.
pegasus ::
Super. Da se, če se hoče.
Kakšne imamo načrte z odpadki pri nas? Še naslednjih 50 let pregovarjanja?
Kakšne imamo načrte z odpadki pri nas? Še naslednjih 50 let pregovarjanja?
fikus_ ::
RU imajo reaktor, kjer izrabljeno gorivo predelajo v uporabno za novo menjavo v JE.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
hruske ::
Mislim da izrabljeno gorivo nikjer ni tretirano kot odpadek.
Ta skladišča so predvsem srednje in nizko-RAO - zaščitna oprema, orodje, rabljeni deli, ipd.
Ta skladišča so predvsem srednje in nizko-RAO - zaščitna oprema, orodje, rabljeni deli, ipd.
Rad imam tole državico. <3
fikus_ ::
Edino RU imajo reaktor s katerim predelujejo izrabljeno gorivo v gorivo za ponovno uporabo.
Kaj delajo drugi?! Dodatno bogatijo?!
Kaj delajo drugi?! Dodatno bogatijo?!
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
feryz ::
LightBit ::
Edino RU imajo reaktor s katerim predelujejo izrabljeno gorivo v gorivo za ponovno uporabo.
Kaj delajo drugi?! Dodatno bogatijo?!
Trenutno se očitno ne izplača. Načeloma bi se dalo pri vseh reaktorjih. Pri nekaterih je sicer več procesiranja kot pri drugih. Recimo CANDU lahko skoraj na vse kar je radioaktvno dela.
fikus_ ::
Že da dela in izkoristi nizji % goriva.
RU pa kuri izrabljeno gorivo in bogati v gorivo za druge JE. Verjetno je potem še potrebno zapakirati v pravo obliko.
RU pa kuri izrabljeno gorivo in bogati v gorivo za druge JE. Verjetno je potem še potrebno zapakirati v pravo obliko.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
LightBit ::
Že da dela in izkoristi nizji % goriva.
RU pa kuri izrabljeno gorivo in bogati v gorivo za druge JE. Verjetno je potem še potrebno zapakirati v pravo obliko.
V Rusiji so glede praktičnih izkušenj sedaj verjetno v prednosti, ker so na zahodu preprosto izgubli interes v breederjih.
Na BN-800 reactor @ Wikipedia sicer piše:
The BN-800 could be used to close the fuel cycle. The core load of 15 tons of material consists mostly of U-238 and about 20.5% plutonium. This could be taken from reprocessed spent nuclear fuel assemblies.
Za BN-1200 reactor @ Wikipedia pa obljubljajo da bo ekonomsko primerljiv VVER-1200, iz česar sklepamo da BN-800 ni. Tako da to ni še čisto na tem nivoju. Predvidevam pa da bodo kitajci tisti ki jim bo to prvim uspelo izpeljati do razžirjene uporabe.
Wander ::
Intervju ki se ga res splača pogledat, zelo lepo predstavljeno, jst sm iste zadeve že nakajkrat javno povedal.
https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/17...
https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/17...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Wander ()
hruske ::
Mislim sicer, da g. Kus v tem videu narobe navaja, da je cena 16 milijard za 1600MW za overnight. Overnight je okrog 3000€/kW, skupaj s stroškom kreditiranja je to potem 10.000€/kW ... in več. :/
Tudi daje narobe razumeti, da se zakreditira vsak posamezen slovenec ali da se zakreditira cela država. Kredit namerava vzet GEN energija, ki bo tudi investitor v novo nuklearko. Problem kredita je, da ga lahko dobi GEN precej ugodneje, če država da poroštvo.
Tudi daje narobe razumeti, da se zakreditira vsak posamezen slovenec ali da se zakreditira cela država. Kredit namerava vzet GEN energija, ki bo tudi investitor v novo nuklearko. Problem kredita je, da ga lahko dobi GEN precej ugodneje, če država da poroštvo.
Rad imam tole državico. <3
Utk ::
Problem genija je, da ko bo pizdarija, bo država dokapitalizirala, ko bo dobiček si bojo delili bonuse. Mi bomo pa v vsakem primeru imeli drago elektriko.
Doran ::
Mislim da kar prav navaja, citiram (plus treba je vedet da je spodnji vir že 5 let star, tako da danes so stroški se višji od navedenega, ker cena surovin in gradbenih materialov se je precej povišala, plus povišala se je cena kreditev):
"Analiza priznane svetovalne hiše Lazard (Lazard's Levelized Cost of Energy Analysis, 2018) navaja, da so napovedane povprečne svetovne cene za gradnjo novih jedrskih elektrarn (stroški kapitala - "capital costs" v obliki tako imenovanih stroškov preko noči - "overnight costs") v rangu med 5.900- 11.000 EUR/kW. Za 1200 MW reaktor (model AP1000, Westinghouse, ZDA, katerega podjetje Gen energija pogosto navaja kot preferenco za NEK2) bi bili stroški kapitala (kar je približno 60% celotnih stroškov) med 7-13 milijard EUR, celotni stroški (skupaj z obratovalnimi in vzdrževalnimi stroški, kar predstavlja približno 40%), pa v rangu med 11,5-21,5 milijard EUR.
Za 1600 MW reaktor (model EPR, Francija, katerega podjetje Gen energija tudi omenja kot možnost za NEK2) pa bi znašali stroški kapitala med 9,5-17,5 milijard EUR, celotni stroški pa bi dosegli že enormnih 16-29 milijard EUR. Predvidena modela za NEK2 (oba sta tip PWR) bi proizvedla približno 9 oziroma12 TWh elektrike na leto (NEK1 proizvede približno 6 TWh letno, od teh polovica pripada Hrvaški). Srednja ocena celotnih stroškov za projekt NEK2 bi torej bila v rangu najmanj 15 milijard EUR (cena za okrog 10 TEŠ6), kar predstavlja za okrog 3-5 krat višje celotne stroške, kot jih za projekt NEK2 trenutno ocenjuje podjetje Gen energija (trenutna ocena je 3,5-5 milijard EUR, ki pa je bila narejena pred več kot 10 leti, zato je močno zastarela). Nova ocena stroškov bi predstavljala približno eno tretjino slovenskega BDP v letu 2018 (46 milijard EUR), ki pa bi bila zaradi predvidene rasti stroškov za izgradnjo jedrskih reaktorjev v prihodnjih letih še mnogo višja, še zlasti leta 2037, ko naj bi po časovnici podjetja Gen energija začeli graditi NEK2.
V prvi oceni stroškov za takšne mega-projekte v večini primerov ni upoštevan podatek glede zelo običajnih prekoračitev teh stroškov tekom procesa od predloga do realizacije, predvsem zaradi podražitev financiranja oziroma kapitala ter zamud zaradi podaljšanja dobe izgradnje (prekoračeni stroški - "overrun costs"), ki je po statistiki za več kot 80% vseh reaktorjev na svetu v rangu od 100- 300%, v poprečju pa več kot 200%."
Poceni sanje, draga resničnost: Zakaj je jedrska industrija v zatonu in kakšni bi bili realni stroški postavitve NEK2
https://focus.si/wp-content/uploads/201...
In pazi to, v tej ceni "celotnih stroškov" sploh ni stroškov gradnje trajnega odlagališča za visoko radioaktivne odpadke, ter stroškov razgranje elekrarne, kar skupaj zlahka še dodatno nanese preko 10 milijard evrov.
"Analiza priznane svetovalne hiše Lazard (Lazard's Levelized Cost of Energy Analysis, 2018) navaja, da so napovedane povprečne svetovne cene za gradnjo novih jedrskih elektrarn (stroški kapitala - "capital costs" v obliki tako imenovanih stroškov preko noči - "overnight costs") v rangu med 5.900- 11.000 EUR/kW. Za 1200 MW reaktor (model AP1000, Westinghouse, ZDA, katerega podjetje Gen energija pogosto navaja kot preferenco za NEK2) bi bili stroški kapitala (kar je približno 60% celotnih stroškov) med 7-13 milijard EUR, celotni stroški (skupaj z obratovalnimi in vzdrževalnimi stroški, kar predstavlja približno 40%), pa v rangu med 11,5-21,5 milijard EUR.
Za 1600 MW reaktor (model EPR, Francija, katerega podjetje Gen energija tudi omenja kot možnost za NEK2) pa bi znašali stroški kapitala med 9,5-17,5 milijard EUR, celotni stroški pa bi dosegli že enormnih 16-29 milijard EUR. Predvidena modela za NEK2 (oba sta tip PWR) bi proizvedla približno 9 oziroma12 TWh elektrike na leto (NEK1 proizvede približno 6 TWh letno, od teh polovica pripada Hrvaški). Srednja ocena celotnih stroškov za projekt NEK2 bi torej bila v rangu najmanj 15 milijard EUR (cena za okrog 10 TEŠ6), kar predstavlja za okrog 3-5 krat višje celotne stroške, kot jih za projekt NEK2 trenutno ocenjuje podjetje Gen energija (trenutna ocena je 3,5-5 milijard EUR, ki pa je bila narejena pred več kot 10 leti, zato je močno zastarela). Nova ocena stroškov bi predstavljala približno eno tretjino slovenskega BDP v letu 2018 (46 milijard EUR), ki pa bi bila zaradi predvidene rasti stroškov za izgradnjo jedrskih reaktorjev v prihodnjih letih še mnogo višja, še zlasti leta 2037, ko naj bi po časovnici podjetja Gen energija začeli graditi NEK2.
V prvi oceni stroškov za takšne mega-projekte v večini primerov ni upoštevan podatek glede zelo običajnih prekoračitev teh stroškov tekom procesa od predloga do realizacije, predvsem zaradi podražitev financiranja oziroma kapitala ter zamud zaradi podaljšanja dobe izgradnje (prekoračeni stroški - "overrun costs"), ki je po statistiki za več kot 80% vseh reaktorjev na svetu v rangu od 100- 300%, v poprečju pa več kot 200%."
Poceni sanje, draga resničnost: Zakaj je jedrska industrija v zatonu in kakšni bi bili realni stroški postavitve NEK2
https://focus.si/wp-content/uploads/201...
In pazi to, v tej ceni "celotnih stroškov" sploh ni stroškov gradnje trajnega odlagališča za visoko radioaktivne odpadke, ter stroškov razgranje elekrarne, kar skupaj zlahka še dodatno nanese preko 10 milijard evrov.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Doran ()
fujtajksel ::
Tudi daje narobe razumeti, da se zakreditira vsak posamezen slovenec ali da se zakreditira cela država. Kredit namerava vzet GEN energija, ki bo tudi investitor v novo nuklearko. Problem kredita je, da ga lahko dobi GEN precej ugodneje, če država da poroštvo.
To ni ravno narobe prikazano. Gre za to, da daje država poroštvo za ogromen projekt, ki je tudi finančno zelo tvegan. Žal ne kaže, da bi bilo od njega pričakovat velik profit, ker bo elektrika iz njega očitno draga. Tudi ne moremo od njega pričakovat nižjih položnic za elektriko v običajnih scenarijih.
Pri tako velikem projektu je nujno razmislit, kakšne so alternative. Je žal jasno da le sonce to ni, ker bi zraven rabil ogromen shranjevalnik, ki bi bil bajno drag in se ga ne da nikamor umestit. Je pa tu še precej drugih opcij. Med drugim tudi kako manj porabit. Nekaj kreativnega razmisleka, kaj bi se dalo drugega mogoče bolj smiselnega investirat za 16 Mrd € ali pa tudi malo manj.
Doran ::
Finsko odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov je stalo 5 milijard evrov, Švicarji so ocenili vrednost gradnje svojega odlagališča na 21 milijard evrov, v Ameriki je bila cena odlagališča 96 milijard ameriških dolarjev. Verjetno gre za različne velikosti odlagališč, ampak ceno so gromozanske, kakorkoli obrneš. In te cene odlagališč in razgradnje elektrarne nihče ne šteje k ceni jedrske energije.. O tem gospod Zoran Kus govori od 23 minute dalje.
Rešitev:
100%25 renewable energy @ Wikipedia
"The majority of studies show that a global transition to 100% renewable energy across all sectors - power, heat, transport and industry - is feasible and economically viable. Recent studies show that a global transition to 100% renewable energy across all sectors - power, heat, transport and desalination well before 2050 is feasible.[6][7][8][9] According to a review of the 181 peer-reviewed papers on 100% renewable energy that were published until 2018, "[t]he great majority of all publications highlights the technical feasibility and economic viability of 100% RE systems."[10] A review of 97 papers published since 2004 and focusing on islands concluded that across the studies 100% renewable energy was found to be "technically feasible and economically viable."[13] A 2022 review found that the main conclusion of most of the literature in the field is that 100% renewables is feasible worldwide at low cost.[14]
Je žal jasno da le sonce to ni, ker bi zraven rabil ogromen shranjevalnik, ki bi bil bajno drag in se ga ne da nikamor umestit. Je pa tu še precej drugih opcij. Med drugim tudi kako manj porabit. Nekaj kreativnega razmisleka, kaj bi se dalo drugega mogoče bolj smiselnega investirat za 16 Mrd € ali pa tudi malo manj.
Rešitev:
100%25 renewable energy @ Wikipedia
"The majority of studies show that a global transition to 100% renewable energy across all sectors - power, heat, transport and industry - is feasible and economically viable. Recent studies show that a global transition to 100% renewable energy across all sectors - power, heat, transport and desalination well before 2050 is feasible.[6][7][8][9] According to a review of the 181 peer-reviewed papers on 100% renewable energy that were published until 2018, "[t]he great majority of all publications highlights the technical feasibility and economic viability of 100% RE systems."[10] A review of 97 papers published since 2004 and focusing on islands concluded that across the studies 100% renewable energy was found to be "technically feasible and economically viable."[13] A 2022 review found that the main conclusion of most of the literature in the field is that 100% renewables is feasible worldwide at low cost.[14]
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Doran ()
Doran ::
Mark Z. Jacobson, professor of civil and environmental engineering at Stanford University and director of its Atmosphere and Energy program, says that producing all new energy with wind power, solar power, and hydropower by 2030 is feasible, and that existing energy supply arrangements could be replaced by 2050.[16] Barriers to implementing the renewable energy plan are seen to be "primarily social and political, not technological or economic".
Da se, po nekajkrat nižji ceni od jedrske energije, nekatere države 100 % OVE že dosegajo, vsako leto jih bo več, ovire so predvsem socialne in politične, ne tehnološke ali ekonomske.
Da se, po nekajkrat nižji ceni od jedrske energije, nekatere države 100 % OVE že dosegajo, vsako leto jih bo več, ovire so predvsem socialne in politične, ne tehnološke ali ekonomske.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Doran ()
Unilseptij ::
"primarily social and political" pomeni, da za implementacijo na globalni ravni potrebujemo sodelovanje in koordinacijo med drzavami in regijami po svetu. Tudi tehnolosko sicer ni tako enostavno in predvsem ne poceni, ampak v trenutnih okoliscinah smo lahko veseli, ce se ne bomo pobili, kaj sele, da bomo sodelovali na globalni ravni in storili, kar je potrebno. Tipicen primer so odlagalisca odpadkov... zakaj ne zgradimo svetovnega odlagalisca nekje sredi sahare ali na antarktiki, globoko pod zemljo, tudi ce stane par sto ali pa tisoc milijard, kaj je to za cel svet. Ce pa vsaka drzava gradi svoje, je seveda precej drazje.
Vsekakor za NEK2 problem ni v tem, ali jo zgraditi ali ne, ampak ali jo sploh zmoremo zgraditi. Razmere v svetu so negotove, vemo da bomo morali izbrati ameriskega izvajalca, ki verjetno v zadnjih desetih letih ni postavil nicesar primerljivega. Vemo, da bomo morali pristati na kakrsnekoli pogoje, dodatna placila, zakasnitve rokov, itd. brez moznosti oziranja na drzavne in javne interese. Vemo, da bo stalo vsaj 20 milijard, ki jih nimamo, vemo, da bo trajalo vsaj 20 let od zacetka, ki ga ne bo se najmanj 3 do 5 let, vemo, da bo polno korupcije, nepravilnosti, nategov, itd. itd....
Ce smo resno dolgorocno zavezani EU in enotnem energetskem trgu znotraj EU, bi lahko za nekaj casa postali tudi uvoznik elektrike, v 20 letih bodo postale realnost male modularne elektrarne/reaktorji, morda bo kaksen preboj pri fuziji, lahko naprej vlagamo v obnovljive vire, ceprav to ne more nadomestiti NEK-a, Krsko bomo pa pac podaljsevali, dokler bo slo, trenutno ima dovoljenje za obratovanje do 2043, ce se ne motim, in ne vidim razloga, da ga ne bi mogli se podaljsati, ce bo treba.
Najbolj pomembno bi bilo ohraniti domace znanje o jedrski energiji in jasno zacrtati, da Slovenija je jedrska drzava, pa naj gre za fisijo ali fuzijo, in da ostaja zavezana uporabi ciste, ekonomsko sprejemljive in varne jedrske energije tudi v prihodnosti.
Kaj pa vem, priznam, da se ne vem, kako bom glasoval... trenutno sem prevec crnogled, da bi verjel, da tak projekt sploh lahko izpeljemo.
Vsekakor za NEK2 problem ni v tem, ali jo zgraditi ali ne, ampak ali jo sploh zmoremo zgraditi. Razmere v svetu so negotove, vemo da bomo morali izbrati ameriskega izvajalca, ki verjetno v zadnjih desetih letih ni postavil nicesar primerljivega. Vemo, da bomo morali pristati na kakrsnekoli pogoje, dodatna placila, zakasnitve rokov, itd. brez moznosti oziranja na drzavne in javne interese. Vemo, da bo stalo vsaj 20 milijard, ki jih nimamo, vemo, da bo trajalo vsaj 20 let od zacetka, ki ga ne bo se najmanj 3 do 5 let, vemo, da bo polno korupcije, nepravilnosti, nategov, itd. itd....
Ce smo resno dolgorocno zavezani EU in enotnem energetskem trgu znotraj EU, bi lahko za nekaj casa postali tudi uvoznik elektrike, v 20 letih bodo postale realnost male modularne elektrarne/reaktorji, morda bo kaksen preboj pri fuziji, lahko naprej vlagamo v obnovljive vire, ceprav to ne more nadomestiti NEK-a, Krsko bomo pa pac podaljsevali, dokler bo slo, trenutno ima dovoljenje za obratovanje do 2043, ce se ne motim, in ne vidim razloga, da ga ne bi mogli se podaljsati, ce bo treba.
Najbolj pomembno bi bilo ohraniti domace znanje o jedrski energiji in jasno zacrtati, da Slovenija je jedrska drzava, pa naj gre za fisijo ali fuzijo, in da ostaja zavezana uporabi ciste, ekonomsko sprejemljive in varne jedrske energije tudi v prihodnosti.
Kaj pa vem, priznam, da se ne vem, kako bom glasoval... trenutno sem prevec crnogled, da bi verjel, da tak projekt sploh lahko izpeljemo.
Doran ::
Tudi tehnolosko sicer ni tako enostavno in predvsem ne poceni
Ravno to je, poceni je, relativno gledenano gleda jedrsko energijo je sistem z obnovljivimi viri poceni. " A 2022 review found that the main conclusion of most of the literature in the field is that 100% renewables is feasible worldwide at low cost.[14]"
Tudi tehnolosko sicer ni tako enostavno in predvsem ne poceni, ampak v trenutnih okoliscinah smo lahko veseli, ce se ne bomo pobili, kaj sele, da bomo sodelovali na globalni ravni in storili, kar je potrebno.
Marsikatere države 100 % OVE že dosegajo, celo naša soseda Avstrija je na 85 %, brez nekih sodelovanj med državami.
Vsekakor za NEK2 problem ni v tem, ali jo zgraditi ali ne, ampak ali jo sploh zmoremo zgraditi. Razmere v svetu so negotove, vemo da bomo morali izbrati ameriskega izvajalca, ki verjetno v zadnjih desetih letih ni postavil nicesar primerljivega. Vemo, da bomo morali pristati na kakrsnekoli pogoje, dodatna placila, zakasnitve rokov, itd. brez moznosti oziranja na drzavne in javne interese. Vemo, da bo stalo vsaj 20 milijard, ki jih nimamo, vemo, da bo trajalo vsaj 20 let od zacetka, ki ga ne bo se najmanj 3 do 5 let, vemo, da bo polno korupcije, nepravilnosti, nategov, itd. itd..
Točno tako.
Najbolj pomembno bi bilo ohraniti domace znanje o jedrski energiji in jasno zacrtati, da Slovenija je jedrska drzava, pa naj gre za fisijo ali fuzijo, in da ostaja zavezana uporabi ciste, ekonomsko sprejemljive in varne jedrske energije tudi v prihodnosti.
S tem da je nova jedrska energija (nove elektrarne) vse prej kot ekonomsko sprejemljiva, tudi o čistoči in etičnosti bi se dalo razpravljati. Izračunano je bilo da bi morebitna jedrska nesreča v evropi davkoplačevalce stala 700 MILIJARD evrov. Klasika, tveganja in stroške se naprti navkoplačevalecem, denar od prodaje elektrike gredo pa jedrskemu lobiju običajnemu državljanu pa ostane samo visoka položnica za elektriko. Zakaj bi slovenski davkoplačevalec plačal gromozanski znesek za gradnjo, zato da bo imel pol 3x dražjo položnico za elektriko?
Doran ::
Z 20 milijardami evrov lahko država plačuje štipendije za šolanje kar 240 let, samo tako za primerjavo. 20 milijard evrov je 21.581 EUR na VSAKEGA delovno aktivnega državaljana, torej na vsazga več kot 20 jurjev evrov! In zakaj hudiča, zato da bomo 3x dražje plačevali položnice za elektriko? Jedrski eliti in politiki se to splača, ona se bo brez dvoma omastila, navaden državljan bo pa najebal. Še je čas da se postavimo za svoje pravice.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Doran ()
Unilseptij ::
Mah, probajmo raje ostati pri vprasanu, kaj je res boljsa dolgorocna odlocitev za nas, ne za politike... ce poceni obnovljivi viri pomenijo solarne panele na vseh jezerih in travnikih, vetrnice na vseh poljih in hribih ter hidroelektrarne na vseh rekah, potem imam se vedno raje NEK2... kot receno, zame je vprasanje bolj, ali smo jo sploh sposobni zgraditi, to da bi jo bilo fino imeti, zame ni sporno.
Doran ::
Unilseptij je izjavil:
Mah, probajmo raje ostati pri vprasanu, kaj je res boljsa dolgorocna odlocitev za nas, ne za politike... ce poceni obnovljivi viri pomenijo solarne panele na vseh jezerih in travnikih, vetrnice na vseh poljih in hribih ter hidroelektrarne na vseh rekah, potem imam se vedno raje NEK2... kot receno, zame je vprasanje bolj, ali smo jo sploh sposobni zgraditi, to da bi jo bilo fino imeti, zame ni sporno.
Kakšnih vseh rekah in jezerih? Da bi teoretično proizvedli toliko elektrike kot je slovenska poraba bi rabili panele dat samo na vsako peto streho, samo tam in je že zadosti. Ker pa je solarja v miksu OVE predvidenega samo 20 %, to pomeni še 5x manj, torej na vsako 25to streho rabmo dat panele, ni dosti.
kow ::
Ponoci je poraba manjsa in marsikje to ne problem (hidro+vetrna+nuklearna). Smo ze veckrat razdelali. Glavni problem je zima ali pa daljse obdobje oblacnost in nizje vetrovnosti. Popolne resitve zaenkrat ni, pomoje bodo na severu z elektrolizo delali vodik. Vecerne ure so ze resen problem z baterijami (Kalifornija). Cene baterijskih elektrarn bodo samo se padale navzdol.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
Doran ::
Unilseptij je izjavil:
kaj pa ponoci in pozimi? sem mislil, da smo to ze predelali?
Smo že predelali, tako v tej temi podrobno, kot so to predelale vse študije tukaj:
100%25 renewable energy @ Wikipedia
Glavni problem je zima ali pa daljse obdobje oblacnost in nizje vetrovnosti. Popolne resitve zaenkrat ni, pomoje bodo na severu z elektrolizo delali vodik.
Vodik ali pa začasni vžig termoelektarn na lesno biomaso, ki je tudi OVE vir. Potem je tukaj še bioplin. TEŠ6 se bo zaradi ekonomike zaprl že čez nekaj let (kdor spremlja novice to ve), takrat imamo odlično priložnost da ga predelamo na les in uporabimo kot rezervo za krizna obdoblja. Avstrija že 5,35 % vse elektrike dobi z biogorivi (primarno les), tudi mi bi lahko. https://www.statista.com/statistics/123...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Doran ()
fikus_ ::
Doran = inženir
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Lonsarg ::
Unilseptij je izjavil:
Kaj pa vem, priznam, da se ne vem, kako bom glasoval... trenutno sem prevec crnogled, da bi verjel, da tak projekt sploh lahko izpeljemo.Hja jaz bi bil v osnovi da, ker pa vem da bo drzava zabluzila financno bom glasoval proti. Pac zaradi neucinkovitosti in korupcije drzave, nic povezano z jedrsko samo.
Ce bi pa na referendumskem vprasanju pisalo, da bi vsaj 60% dal privat kapital bi bil pa za.
fujtajksel ::
Verjamem da je feasible, at low cost žal še ne. Če bi bilo, bi že vložili ta majhen denar in nihče ne bi sploh razmišljal o NEK2 ;)
> Kakšnih vseh rekah in jezerih? Da bi teoretično proizvedli toliko elektrike kot je slovenska poraba bi rabili panele dat samo na vsako peto streho, samo tam in je že zadosti. Ker pa je solarja v miksu OVE predvidenega samo 20 %, to pomeni še 5x manj, torej na vsako 25to streho rabmo dat panele, ni dosti.
Dejansko je v urbaniziranem okolju vprek zadosti prostora za toliko panelov, kolikor jih bo sistem zmogel požret. Ampak poceni elektrika iz panelov ni enako poceni elektrika kadar jo rabiš. Shranjevanje je zelo drago, kam bomo dali desetine ČHE, vodik ima slabši izkoristek, baterije so zaenkrat sploh drage. Sicer če je budget 15-25 milijard kot za NEK2 bi mogoče šlo? Ampak je treba računat da imajo baterije kratko življenjsko dobo.
Ja par procentov se res planira biomase, sicer ne vem zakaj točno ne več, doslej so to v glavnem dodajali premogu.
Ena varianta v NEPN je syngas, ampak še nisem sliošal da bi pri nas to kdo resno planiral postavljat.
> Krsko bomo pa pac podaljsevali, dokler bo slo, trenutno ima dovoljenje za obratovanje do 2043, ce se ne motim, in ne vidim razloga, da ga ne bi mogli se podaljsati, ce bo treba.
Super če bo delal, ker je cena ugodna. Ampak je svojo planirano delovno dobo že oddelal in v primeru okvare lahko postane totalka. Nek nadomestek bomo rabili. Problemi z omrežjem znajo bit že precej preden bi bil NEK2 lahko zgrajen, če premog postane infeasible in hitro štepamo panele dokler se še splača.
> Kakšnih vseh rekah in jezerih? Da bi teoretično proizvedli toliko elektrike kot je slovenska poraba bi rabili panele dat samo na vsako peto streho, samo tam in je že zadosti. Ker pa je solarja v miksu OVE predvidenega samo 20 %, to pomeni še 5x manj, torej na vsako 25to streho rabmo dat panele, ni dosti.
Dejansko je v urbaniziranem okolju vprek zadosti prostora za toliko panelov, kolikor jih bo sistem zmogel požret. Ampak poceni elektrika iz panelov ni enako poceni elektrika kadar jo rabiš. Shranjevanje je zelo drago, kam bomo dali desetine ČHE, vodik ima slabši izkoristek, baterije so zaenkrat sploh drage. Sicer če je budget 15-25 milijard kot za NEK2 bi mogoče šlo? Ampak je treba računat da imajo baterije kratko življenjsko dobo.
Ja par procentov se res planira biomase, sicer ne vem zakaj točno ne več, doslej so to v glavnem dodajali premogu.
Ena varianta v NEPN je syngas, ampak še nisem sliošal da bi pri nas to kdo resno planiral postavljat.
> Krsko bomo pa pac podaljsevali, dokler bo slo, trenutno ima dovoljenje za obratovanje do 2043, ce se ne motim, in ne vidim razloga, da ga ne bi mogli se podaljsati, ce bo treba.
Super če bo delal, ker je cena ugodna. Ampak je svojo planirano delovno dobo že oddelal in v primeru okvare lahko postane totalka. Nek nadomestek bomo rabili. Problemi z omrežjem znajo bit že precej preden bi bil NEK2 lahko zgrajen, če premog postane infeasible in hitro štepamo panele dokler se še splača.
nejodagreat ::
Hja jaz bi bil v osnovi da, ker pa vem da bo drzava zabluzila financno bom glasoval proti. Pac zaradi neucinkovitosti in korupcije drzave, nic povezano z jedrsko samo.
Ce bi pa na referendumskem vprasanju pisalo, da bi vsaj 60% dal privat kapital bi bil pa za.
Tudi če se niti centa ne bi ukradlo ali nesmotrno porabilo je še vedno predrago.
Unilseptij ::
Unilseptij je izjavil:
kaj pa ponoci in pozimi? sem mislil, da smo to ze predelali?
Smo že predelali, tako v tej temi podrobno, kot so to predelale vse študije tukaj:
100%25 renewable energy @ Wikipedia
Glavni problem je zima ali pa daljse obdobje oblacnost in nizje vetrovnosti. Popolne resitve zaenkrat ni, pomoje bodo na severu z elektrolizo delali vodik.
Vodik ali pa začasni vžig termoelektarn na lesno biomaso, ki je tudi OVE vir. Potem je tukaj še bioplin. TEŠ6 se bo zaradi ekonomike zaprl že čez nekaj let (kdor spremlja novice to ve), takrat imamo odlično priložnost da ga predelamo na les in uporabimo kot rezervo za krizna obdoblja. Avstrija že 5,35 % vse elektrike dobi z biogorivi (primarno les), tudi mi bi lahko. https://www.statista.com/statistics/123...
Govorimo o nadomestilu NEK2... torej nekaj, kar je morda mogoče doseči s paneli poleti na sončen dan, nikakor pa ne pozimi. Če prav razumem, bi torej po tvojem v nekem razumnem roku ugasnili tako TEŠ6 kot NEK, pri čemer bi TEŠ6 predelali na les, da bi imeli rezervo, če bi bilo potrebno, verjetno vsaj tretjino polnega obratovalnega časa. Ob predvidenem povečanju porabe, ne vidim realne možnosti, da je to lahko dovolj za stabilno oskrbo, vsaj ne brez gradnje novih termoelektrarn na biomaso, to pa v končni fazi pomeni, da je naš odgovor na vse skupaj kurjenje lesa... Potem bi vsaj lahko šli na plin (pa ne bioplin, ki je še ena čudna reč), ki je precej čistejši vir, aja ne moremo
... v glavnem, če vse skupaj stoji in pade na kurjenju lesa, potem to zame ni dobra alternativa. Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unilseptij ()
Varius ::
Verjamem da je feasible, at low cost žal še ne. Če bi bilo, bi že vložili ta majhen denar in nihče ne bi sploh razmišljal o NEK2 ;)
Vse študije kažejo da je feasible at low cost. Logika v tvojem drugem stavku je zgrešena, ker predpostavljaš da obstajajo samo ekonomski faktorji. Socialni in politični faktorji so trenutno problem (večina politikov niti ne ve da so obnovljivi viri cenejši od jedrske energije, ker so se pocenili relativno nedavno, v zadnjem desetletju in večina ima še stare imformacije ki so veljale leta 2010. Potem je tukaj tudi dejstvo da si od tako velikega projekta kot je nuklearna elektrarna, težkega 20 milijard evrov politiki povsem logično obetajo mastne podkupnine.
Varius ::
Dejansko je v urbaniziranem okolju vprek zadosti prostora za toliko panelov, kolikor jih bo sistem zmogel požret. Ampak poceni elektrika iz panelov ni enako poceni elektrika kadar jo rabiš. Shranjevanje je zelo drago, kam bomo dali desetine ČHE, vodik ima slabši izkoristek, baterije so zaenkrat sploh drage. Sicer če je budget 15-25 milijard kot za NEK2 bi mogoče šlo? Ampak je treba računat da imajo baterije kratko življenjsko dobo.
Zadnjič ker tole je bilo že tisočkrat predebatirano. Moj predlagan miks elektrike je 60 % vodne energije, 10 % geotermalne, 20 % sončne in 10 % ostalo (lesna biomasa, bioplin). Črpalne hidroelektrarne so izredno poceni v primerjavi z jedrsko elektrarno. In ne rabiš desetine njih, za implementirat 20 % solarja v miks je dovolj že obstoječa ČHE Avče in planirana ČHE Kozjak. ČHE Avče je stala 122 milijnov evrov, kar je 163 krat nižja cena kot bi stala nova jedrska elektrarna! Hidroelektrarne ti delajo skos, ko sonca ni več dni (za nekaj dni shraniš v ČHE), rabiš nadomeščat samo teh 20 %. Če malo preračunamo preko palca, zima traja 25 % leta in v tem času nadomeščaš 20 % porabe, to pomeni da rabiš nadomeščat samo cca 5 % letne porabe energije. Nekaj še za obdobja čez leto, ampak na letni ravni rabiš nadomeščat precej manj kot 10 % porabe. Teh slabih 10 % porabe lahko še znižaš če implementiraš tudi veter, kajti sonce in veter se odlično dopolnjujeta, ko je sonca več je vetra manj (poleti), ko pa je sonca manj, je pa vetra zato toliko več (pozimi):
nejodagreat je izjavil:
Hja jaz bi bil v osnovi da, ker pa vem da bo drzava zabluzila financno bom glasoval proti. Pac zaradi neucinkovitosti in korupcije drzave, nic povezano z jedrsko samo.
Ce bi pa na referendumskem vprasanju pisalo, da bi vsaj 60% dal privat kapital bi bil pa za.
Tudi če se niti centa ne bi ukradlo ali nesmotrno porabilo je še vedno predrago.
100 %
Govorimo o nadomestilu NEK2... torej nekaj, kar je morda mogoče doseči s paneli poleti na sončen dan, nikakor pa ne pozimi.
Mislim da si narobe razumel moj sestavek. TEŠ6 predelan na les ne bi bil nadomenstilo za JEK2, ampak bi bil samo rezerva za nadomeščat manjko sonca pozimi. Celoten sistem RAZLIČNIH obnovljivih virov bo nadomestilo za JEK2, ključ v kombinaciji več virov in v povezavi večih držav.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Varius ()
Varius ::
Govorimo o nadomestilu NEK2... torej nekaj, kar je morda mogoče doseči s paneli poleti na sončen dan, nikakor pa ne pozimi. Če prav razumem, bi torej po tvojem v nekem razumnem roku ugasnili tako TEŠ6 kot NEK, pri čemer bi TEŠ6 predelali na les, da bi imeli rezervo, če bi bilo potrebno, verjetno vsaj tretjino polnega obratovalnega časa.
TEŠ6 ki bi obratoval cca tretjino časa bi proizvedel samo cca dobrih 10 % letno porabe elektrike. Pa ne bi rabil obratovat niti toliko, ker teh 10 % lahko delno nadomestiš tudi z drugimi viri, recimo bioplinom ali vodikom.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Varius ()
Lonsarg ::
Daj vsaj kak realen predlog ne pa nerealen, bistveno povecati % hidro spada pod nerealne, ne pozabit da je v celotnem energetskem miksu tudi ogrevanje ne samo elektrika in v celotnem miksu ima hidro trenutno zgolj 10%.
Biomasa bi lahko bila do ene 10%, predvsem kogeneracija v toplarnah v mestih da je hkrati se za ogrevanje. Do ene 10% se nekako lahko nazaj pogozdimo (biomasa je obnovljivi vir le ce pogozdujes, sicer ne!).
Glavni resitelj ki bi lahko zimo resil pa je veter. Veterni mix je za povecat na ene 50% ce hocemo nadomestit TES/Jedrsko pozimi.
Biomasa bi lahko bila do ene 10%, predvsem kogeneracija v toplarnah v mestih da je hkrati se za ogrevanje. Do ene 10% se nekako lahko nazaj pogozdimo (biomasa je obnovljivi vir le ce pogozdujes, sicer ne!).
Glavni resitelj ki bi lahko zimo resil pa je veter. Veterni mix je za povecat na ene 50% ce hocemo nadomestit TES/Jedrsko pozimi.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Varius ::
Ob predvidenem povečanju porabe, ne vidim realne možnosti, da je to lahko dovolj za stabilno oskrbo, vsaj ne brez gradnje novih termoelektrarn na biomaso, to pa v končni fazi pomeni, da je naš odgovor na vse skupaj kurjenje lesa...
Realna možnost za stabilno oskrbno z 100 % OVE miksom JE, brez gradnje novih termoelektrarn na biomaso (razen predelave TEŠ6). Glede kurjenja lesa, računaj ene 5 % letno porabe da bioplin, 5 % pa lesna biomasa, tako da je tega kurjenja lesa v resnici zelo malo (pa še tle lahko damo gor res dobre filtre pa je). Avstrijci imajo delež elektrike iz lesa že preko 5 % že danes.
Potem bi vsaj lahko šli na plin (pa ne bioplin, ki je še ena čudna reč), ki je precej čistejši vir, aja ne moremo :D... v glavnem, če vse skupaj stoji in pade na kurjenju lesa, potem to zame ni dobra alternativa.
Bioplin ni nobena čudna zadeva, se uporablja povsod po svetu, tega kurjenja lesa pa je izredno malo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Varius ()
Varius ::
Daj vsaj kak realen predlog ne pa nerealen, bistveno povecati % hidro spada pod nerealne, ne pozabit da je v celotnem energetskem miksu tudi ogrevanje ne samo elektrika in v celotnem miksu ima hidro trenutno zgolj 10%.
Govoril sem o porabi elektrike, moj miks se nanaša na elektriko. Hidro predstavlja že 42 % miksa elektrike, tako da do 60 % ni več daleč in glede na študije potenciala lahko delež hidroelektrarn več kot podvojimo, kajti študije kažejo da v Sloveniji trenutno izkoriščamo samo 45 % hidro potenciala.
Vir:
https://www.gov.si/novice/2024-01-17-iz...
Lahko pa hidro iz 60 % znižamo na 50 %, pa zato nabijemo teh 10 % vetru in geotermalnim (vsakega povečamo za 5 %), pa je. Če smo že sedaj na 42 % z hidro, potem do 50 % RES ni več daleč!
Biomasa bi lahko bila do ene 10%, predvsem kogeneracija v toplarnah v mestih da je hkrati se za ogrevanje. Do ene 10% se nekako lahko nazaj pogozdimo (biomasa je obnovljivi vir le ce pogozdujes, sicer ne!).
To smo enkrat tule že računali (oziroma sem računal) in rezultat je takšen: če hočemo 10 % letne porabe elektrike dobit iz lesa, potem to zahteva 6x manj lesa kot ga pa letno na novo zraste (naravni prirast). To je naravni prirast, brez aktivnega pogozdovanja (goloseke tako ali tako po zakonu ni dovoljeno delat, tako da to ni težava).
Glavni resitelj ki bi lahko zimo resil pa je veter. Veterni mix je za povecat na ene 50% ce hocemo nadomestit TES/Jedrsko pozimi.
Tako je, res je, tudi to je dobra opcija, vsekakor.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Varius ()
Varius ::
"Mednarodna agencija za energijo (IEA) napoveduje, da bo do sredine stoletja že 90 % svetovne proizvodnje električne energije prihajalo iz obnovljivih virov. "
https://www.izvoznookno.si/aktualno/10-...
PO napovedi Mednarodne agencije za energijo bo že leta 2028 42 % vse električne energije prihajalo iz obnovljivih virov:
Vir: https://www.iea.org/energy-system/renew...
https://www.izvoznookno.si/aktualno/10-...
PO napovedi Mednarodne agencije za energijo bo že leta 2028 42 % vse električne energije prihajalo iz obnovljivih virov:
In 2028, renewable energy sources account for over 42% of global electricity generation, with the share of wind and solar PV doubling to 25%.
Vir: https://www.iea.org/energy-system/renew...
Lonsarg ::
Govoril sem o porabi elektrike, moj miks se nanaša na elektriko. Hidro predstavlja že 42 % miksa elektrike, tako da do 60 % ni več daleč in glede na študije potenciala lahko delež hidroelektrarn več kot podvojimo.To so teoreticne studije, tako kot je teoreticno jedrska super je v praksi slaba in tako kot se teoreticno da povecat hidro se v praksi ne.
Za energetski mix pa je treba gledat celokupno tudi ogrevanje in transport, ker ko se ogrevanje in transport v vecji meri preseli iz direktnega kurjenja v elektriko je to cirka x2 povecanje porabe elektrike. Skratka je treba % gledat na nacin da bo elektrike se x2 porabilo, da se pokrije ta shift.
Ta shift se pa mora zgodit ker kurjenje plina, olja, bencina more stran.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
SambaShare ::
fikus_ ::
Nekoc je bil inzenir z menda visokim IQ, sedaj pa vsak dan/teden novo ime.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Varius ::
Nekoc je bil inzenir z menda visokim IQ, sedaj pa vsak dan/teden novo ime.
Kaj ima novo ime z IQjem?! Očitno si ti tisti, ki mu primanjkuje IQja, brez skrbi inženir ma še vedno visok IQ, novo ime je pa takrat ko staro več ne deluje.
SambaShare je izjavil:
Doran = inženir
Saj zdaj ima ta pacient že toliko vzporednih računov, da jim niti sam ne sledi več.
Oba dva veva kdo od naju je tu pacient in kristalno jasno je da to nisem jaz. ;)
Za energetski mix pa je treba gledat celokupno tudi ogrevanje in transport, ker ko se ogrevanje in transport v vecji meri preseli iz direktnega kurjenja v elektriko je to cirka x2 povecanje porabe elektrike. Skratka je treba % gledat na nacin da bo elektrike se x2 porabilo, da se pokrije ta shift.
Ta shift se pa mora zgodit ker kurjenje plina, olja, bencina more stran.
Ne 2x, ampak za 50 %. Če v Sloveniji vse avtomobile poganjamo na elektriko, se naša poraba preračunano poveča samo za 17 %. Za toplotne črpalke dodaj še 20 %. Nekaj bo morda še splošno povišanje porabe (ali pa tudi ne, ker v Nemčiji recimo poraba elektrike že leta upada, pri nas pa že dolga leta stagnira, učinkovitosti naprav se namreč povečujejo) in smo recimo na cca 50 %.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Varius ()
fujtajksel ::
Zadnjič ker tole je bilo že tisočkrat predebatirano. Moj predlagan miks elektrike je 60 % vodne energije, 10 % geotermalne, 20 % sončne in 10 % ostalo (lesna biomasa, bioplin). Črpalne hidroelektrarne so izredno poceni v primerjavi z jedrsko elektrarno. In ne rabiš desetine njih, za implementirat 20 % solarja v miks je dovolj že obstoječa ČHE Avče in planirana ČHE Kozjak. ...
Ti jo pa pihneš!
60% vodne... ja mogoče v sanjah, če bomo porabo za pol zmanjšali namesto povečali (in to ob prehodu na TČ in e-avte). Novih ne kaže da bi se dalo kaj prida postavljat.
Avče+Kozjak sta zelo očitno pljunek v morje, če bi hotel omembe vredno količino sončne elektrike shranit za zimo. Res bi se jih dalo s ta "nuklearnim" budžetom kar precej naštepat, ampak ne boš dobil lokacije. Pa še za sezonsko shranjevanje bi prišli bolni stroški shranjevanja (LCoS), če bi kapaciteto v glavnem izrabljal le za en cikel letno. Se pa lahko dobro obnesejo za dnevne sončne konice, tedenske oscilacije porabe, tudi luknje v profilu VE (tudi v soseščini če jih ni pri nas).
roCkY ::
Zakaj bi uničil pol države, če lahko na enem mestu postaviš obrat, ki zagotovi potrebno energijo kontinuirano?
To je vredno mal več kot 40 miljard al ni!?
To je vredno mal več kot 40 miljard al ni!?