Izklop fida med nevihto

Kaj se človek nasmeji, ko računalničarji filozofirate o elektrotehniki :)
Lovro, obstaja diferenčno stikalo, fid, ki je razvito ravno v ta namen kot je v tvojem primeru, odporen na motnje, prenapetosti (do določene mere seveda). Potrebuješ kratko trajno zakasnjenega "G/KV", glej domačega proizvajalca ETI, primer za 1 fazni sistem, dvomim da imaš na vikendu potrebo po več kot 25A:
http://www.eti.si/component/product/?vi...
pa še 30mA, tako da je "varen" tudi pri direktnem dotiku.
Če imaš pa 3 fazni sistem pa vzemi tega:
http://www.eti.si/component/product/?vi...

Lahko se pa obrneš tudi na proizvajalčev tehn. support in se posvetuješ.

Lp

No, glede tega pa ne bova sklepčna. Logika argumenta je zelo preprosta: če 300mA ali 100mA FID zadostuje za varovanje porabnikov, zakaj bi torej jeli v objekte vgrajevat 30mA FIDe? Zakaj jih proizvajajo? Zakaj gremo celo tako daleč, da se proizvaja in vgrajuje FIDe, občutljive na pulzirajoče enosmernega tokove (tip A) in FIDe, občutljive na mešane frekvence (tip F)?

Resno, če je namen varovanje porabnika in ne Uporabnika, zakaj sploh dodatni tipi FIDov in zakaj govorimo o motnjah srčnega ritma pri toku, ki presega 30mA pri odraslem človeku?

Bom še enkrat zapisal, kar sem že zapisal:
Varovalka ali inštalacijski odklopniki v el. razdelilniku, ščitijo inštalacijske vodnike pred preobremenitvijo in kratkimi stiki. Ne ščitijo pa porabnikov ali el. bremen (t.j. naprav, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo), ki imajo svojo zaščito.
FID ne ščiti el vodnikov, ščiti pa ljudi pred električnim udarom (ob delovanju pa seveda odklopi el. vodnike). In to ni zaščita pred direktnim dotikom delov, ki so pod napetostjo, temveč posrednim (ne ščiti, če se sočasno dotakneš faze in nule. V primeru dotika faze in PE vodnika pa bo zaščita sicer delovala, vendar je možno, da prepozno)
V TN sistemu napajanja inštalacije tudi varovalke ščitijo pred električnim udarom, če je inštalacija pravilno projektirana in izvedena. In v TN sistemu so zahtevani časi odklopa za vtičnice največ 0,4 s in za stalne priključke in razsvetljavo 5s in to pri napetostih dotika 230 V (tako določajo predpisi in standardi, če pa je na forumu kdo pametnejši od njih pa ne vem).
Pa še nekaj o famoznih 30 mA. Nič nimam proti, če si kdorkoli vgradi FID z diferenčnim tokom 30 mA, ni pa nobene potrebe. FID je dimenzioniran tako, da ne dopušča pojava napetosti dotika višje od 50 V. To pomeni, da mora biti za FID s 30 mA diferenčnim tokom, upornost ozemljitve maksimalno 1666 ohma, za FID s 300 mA tokom pa 166 ohmov.
In za primer:
Pri specifični upornosti zemljišča 250 ohmm, bo upornost ozemljitve z eno kovinsko cevjo premera 1" (25 mm) in dolžine 2 m, 115 ohma. 300 mA bo skozi FID steklo že pri napetosti ca 35 V. FID pa izklopi v času krajšem od 0,1s. Če se sočasno ozemljenega kovinskega ohišja neke naprave, dotakne človek, ki ima upornost ca 1000 ohmov, bo v tem času skozi njega stekel tok ca 142 mA. Najvišji dopustni tok skozi telo človeka pa je v času 0,1s 750 mA.

Spregledal si, da sem zapisal, da je FID zaščita pred posrednim dotikom delov pod napetostjo. Sem pa prej pozabil omeniti izredno pomembno zadevo v zvezi z zaščito. Obvezno je izenačevanje potencialov. Če je to pravilno izvedeno, potem do direktnega dotika brez uporabe kakšnega orodja ne more priti. In varianta, ki si jo omenil ti, ko si upornosti sešteval, je možna samo pri direktnem stiku. Pri posrednih dotikih pa je človek kot paralelna upornost in to sem tudi jaz, sicer res poenostavljeno, kot primer izračunal.
142 mA je moj kiks, moralo bi pisati 31 mA. Vzel sem, da skozi FID in skozi paralelni upornosti 1000 in 115 ohma steče tok 300 mA , iz česar sledi, da skozi upornost 1000 ohmov teče tok 31 mA.
Upornost vertikalnega ozemljila se izračuna s formulo (formul je sicer več, glede na različne avtorje, vendar se rezultati bistveno ne razlikujejo) : R=ro/(2*pi*l)*ln(4*l/d)- kjer je ro- spec. upornost zemlje, l - dolžina ozem. cevi in d - premer cevi.
Bistvo pri vsem tem pa je, da mora el. ištalacije delati nekdo, ki se je za to strokovno usposobil in da so narejene skladno s predpisi i standardi, sicer lahko zelo hitro postanejo ruska ruleta.

Neposredni dotik je dotik delov, ki so normalno pod napetostjo (goli fazni vodnik, fazne zbiralnice, fazni kontakti itd). Posredni dotik delov pod napetostjo pa je takrat, ko se dotakneš kovinske konstrukcije, ki normalno ni pod napetostjo, pride pa pod napetost zaradi okvare.

Jaz sem imel v mislih nekaj takega: hladilnik prebije in na ohišju je napetost, ozemljen pa tudi ni, se pravi, da varovalka ne bo odklopila. Nato se ti dotakneš ozemljenega predmeta, medtem, ko se naslanjaš na hladilnik pod napetostjo.

To bi moral biti posredni dotik, ki pa je zaradi nepravilno izdelane inštalacije (ni izenačevanja potencialov in povezave z ozemljitvijo) postal neposredni.

Glede ozemljila: imamo specifično upornost zemlje, površino cevi, ki je v kontaktu z zemljo, kaj pa razdalja med objektom in transformatorsko postajo, kjer je transformator ozemljen?

Zemlja je kot vodnik z zelo velikim presekom, tako da razdalja med ozemljitvijo objekta in ozemljitvijo TP praktično nima nobenega vpliva. V impedanci okvarne zanke pa se upošteva poleg impedance transformatorja, impedance faznih in nevtralnega vodnika tudi prehodna upornost ozemljitve objekta in TP.

Po eni strani bi bilo še najbolje odstranit vse ozemljitve. Čim kaj prebije in se dotakneš, ko si ozemljen, te strese - če ni FID-a še toliko bolj. Edina stvar, ki bi jo težko ločil od zemlje, je vodovod. Hočem reči, da četudi bi dobil napetost na hladilniku, te ne bi streslo, če ne bi imel česa s čimer bi se ozemljil.

Takšno razmišljanje je izredno nevarno. Električna inštalacija bo varna, če bo narejena striktno po predpisih. Torej poleg vseh zaščitnih elementov, obvezno še izenačevanje potencialov pri TT sistemu napajanja s povezavo na ozemljitev in pri TN sistemu s povezavo na nevtralno zbiralnico.

Enkrat sem hotel odstranit izolacijo na žici, ki je bila pod napetostjo (tega nisem vedel, saj je bilo stikalo izklopljeno - izklopljena pa je bila seveda samo nula)

Nule se niti pomotoma nikoli ne izklaplja. Zaradi takšnih stvari pač prihaja do nesreč.

Vidim, da ti še veliko stvari okoli el. inštalacij ni jasno, zato ti priporočam, da si izposodiš ali kupiš knjigo prof. Ravnikarja: Električne inštalacije

@mirator in d4vid

Očitno me nista razumela. Govoril sem, da bi v primeru, da ne bi bilo ozemljitve na napravah, morali odstraniti tudi vse prevodne predmete, ki so povezani z zemljo, kar pa seveda ne bi bila najlažja naloga. Tako, da se mi tako razmišljanje ne zdi niti malce nevarno, samo prebrati je treba kaj sogovornik napiše, ne pa samo butniti z vsem egom ven, samo da bi "dokazal", da sogovornik nima pojma.

Poleg tega, mirator, govoril sem o TT sistemu ozemljitve, saj si ga tudi sam omenil: se pravi, o sistemu, ki ima ozemljitev samo na mestu odvzema, oz. pri samem potrošniku, tako da ne vem, zakaj govoriš o ozemljitvenih vodnikih, ki v tem primeru praktično nimajo veze, saj direktna povezava med objektom in TP ni izvedena.

"Nule se niti pomotoma nikoli ne izklaplja. Zaradi takšnih stvari pač prihaja do nesreč."

Če bi se res tako spoznal, kot praviš, da se, potem bi vedel, da izklopljena nula v tem primeru ni imela popolnoma nobene veze. Poleg tega sem bil prepričan, da je izklopljena faza, ne nula. Ponovno pa si agresivno odgovoril, kot da sem nulo nalašč izklopil, namesto faze. Mimogrede, tudi nula se izklaplja, če še nisi vedel tega. Misliš, da se enofazna dvopolna stikala izdelujejo kar za hec? Poglej si kakšne naprave z omenjenim stikalom in velika verjetnost je, da boš preko stikala videl speljano tudi nulo (vsi tega ne naredijo ali pa uporabijo enopolno stikalo, potem pa en revež obrne vtikač okoli in dobi fazo tam, kjer naj bi bila nula - upam, da ti tega ne počneš, čeprav je težko reči, da ne, ko kaj takega napišeš).

Preden koga obtožuješ, da mu kaj ni jasno, raje preveri, kakšne neumnosti pišeš.

Prav, če ti tako praviš pa ne bom več pisal neumnosti. Vseeno si preberi knjigo, ki sem ti jo priporočil.

A. Smith je 12. jun 2016 ob 21:36 izjavil:

Ponavadi se za celo hišo (enostanovanjsko, povprečne velikosti...) dimenzionira 100-300mA FID, 30mA pa dodatno samo za kopalnico.

Ali pa 30mA kopalnica, ostala hiša ga pa sploh nima. So pa nevihte zares problem, ja. Še posebej, če greš za 14 dni na morje, prideš nazaj in ti plesen že gleda iz skrinje.

30mA so za delavnice , 10mA je za kopalnice