Kako najti zaposlitev?

`Vse je samo stvar tega, koliko se delavec zaveda svojih pravic!`

zaposlitev za dolocen cas, ne vem koliko se lahko preseravas s pravicami
nedolocen cas- si ze na boljsem

Je pa vecinoma tko da iz sluzbe gres ko je poslihtano za tisti dan, ce so pizd... tudi sele po 12 ...X urah, pac das vse od sebe.
Ce je kokertok norm. firma bos dobil placane nadure.
Ni pa prijetno za privatno zivljenje, sam kaj ces. Usoda ali ...

Bi pa sel za zobozdravnika... (ena iz realnega zivlj. kako se dela > se en tip zapelje v petek direkt iz sluzbe recimo ob 16:00 se 50km dalec do osebnega zobozdravnika, ob 18:00 narocen, stopi v ordinacijo se usede, majhna plombica bo potrebna, samo danes nimam cas-a, pridite naslednjic, ob 18:05 gre s stola dol domov, ordinacija normalno dela do 19:00 sam tisti dan bodo koncali ob 18:10, odpelje se se pred pacientom, verjetno je blo nujno kaj za `porint`)Vidis to je siht, edino mali rizik kakih podplut )

Je pa tko, ce si spec. kader in te firma nujno rabi (kaj sele da gres na bolnisko ) se da pogovarjat o kakih bonitetah. Za nekoga, ki ga pa zamenjajo v enem mesecu je pa malo tezje.

Malica,dopust,placilo so pa tako osnovne stvari o katerih sploh nebi smeli pregovarjati...

Sam je fino zacet nekje `nizje` (verjetno tudi bos, vecinoma je taka praksa) spoznas ljudi, realne informacije ne neka porocila...tko da vec koristi kot skoduje

MadMicka:

Me res zanima, kje ti delaš. Iz mojega zornega kota so stvari sila enostavne- zakon trga.

Cesar je hotu bit nekaj pameten in je upeljal novi zakon, ki kao povečuje pravice delavcev. Če bi jih vpeljali dosledno in upoštevali 100%, bi večina firm bila na svetu SAMO zato, da živi tam zaposlene delavce. Edino, kar bi delavca moralo skrbeti, je da "je priden". Na žalost pa je podjetje nekakšen posrednik med delavcem in zakoni trga in delavcu ne more dati tistega, kar ne izpleni na trgu.
Tam pa podjetja ne ubije "malopridnost" ampak neučinkovistost. Drugače rečeno, podjetje nima posebnih pravic. Lahko tudi crkne, če ne zasluži več kot porabi.
Za delavce pa to ne velja. Zato pa je stopnja zaposlovanja tako nizka. Kdo je še toliko nor, da zaposluje ljudi, ki jih slabo pozna ? Firme rabijo delo in ne delavcev. Delo pa lahko dobiš tudi brez delavca, ki ga pač najameš...

Zaposleni so največja vrednost firme, saj imajo posebne pravice. Zato pa folk nikogar ne zaposluje-vsi raje kupujejo storitve, če se le da.

To, da pa ti delaš samo osem ur na dan, pa na tvojem mestu ne bi preveč glasno omenjal. Takih služb je vse manj in vse večji naval folka, ki jih še iščejo. Poznam sicer par ljudi, ki so si ubodli tako službo (železnica itd), samo tam so drugi problemi. Ker je folka preveč, je umetnost ostati čimbolj neopažen, vendar le toliko, da se nate spomnijona dan izplačila plač...

Mici, ne poznam konkretnega primera, da bi oseba morala podpisati bianco odpoved za primer nosečnosti. A to pomeni, da taki primeri ne obstajajo? Splošno znano je, da se je to se pred parimi leti dogajalo. Še clo novi zakon o delovnih razmerjih je zaradi tega problema eksplicitno prepovedal bianco odpovedi. Sam kaj, ko tak predpis skoraj ne more biti učinkovit.

Dej povej mi, kaj lahko nosečnica stori v primeru, da ji delodajalec pogojuje pogodbo o zaposlitvi s podpisom bianco odpovedi?

Res je Sims. Vendar s tem dodatkom, da potem preko sodišča za nič dela potegneš precej denarja.

No, tu pa poznam konkretne primere iz katerih ti lahko povem, da ne gre za nič dela, ampak veliko dela in ne precej denarja ampak toliko denarja kot ti pripada oz raje malo manj.

Osebe iz teh primerov zagotavljajo, da se ne bi nikoli ponovno spustili v kaj takega, čeprav je bil spor rešen njim v korist. Se ne splača.

Glede prenehanja delovnega razmerja - novi ZDR določa, da se lahko redno (torej z odpovednim rokom) odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu iz treh razlogov:
-poslovni
-razlog nesposobnosti
-krivdni razlog

Če koga kaj bolj podrobno zanima, naj kar vpraša, sem lih en teden nazaj naredu Delovno.

No Brane, to da teb niso jasni pojmi o 8 urnem delavniku in kaj to sploh pomeni, to je tvoj problem. In tapru bi se na tvoj mestu pozanimal o tem, do takrat "pa ne bi preveč glasno tega omenjal", kot sam meni praviš.


To mi je jasno. jasno mi je tudi, da je firma vezana na konkretne roke in ji je alfa in omega, da jih doseže. Iz lastnih izkušenj vem, da je folk, ki dela "na 8 ur" neuporaben, vsaj zame. Ker je firma vezana na (ponavadi ostre) roke, rabi tudi folk, ki je pripravljen potegnit in se kdaj posebej potrudit, da so stvari končane. Še posebej pri mnogih manjših firmah, ki dobesedno živijo iz rok v usta...

Vsaj po tem, kar vidim zadnje čase bi reku, da večina folka sklepa procentne deale. Plača je osnova neke minimalne varnosti, vendar je pogojevana učinkovitost, ki prinaša procente na osnovno plač(ic)o.


Kar pa se tiče zakona trga, ki ti je, kakor sam trdiš blizu, pa velja naslednje: Podjetje sklepa z drugim podjetjem ali fizično osebo posel. Cilj obeh strank je profit.


Točno. In če ti zahtevaš neko stalnost prihodkov, ne glede na $$$ ki ga tvoje delo prinaša v firmo, mora biti v ustvarjeni vrednosti veliko rezerve. Torej se sprijazniš s tem, da je tvoje delo veliko več vredno zaradi faktorja varnosti, ki ga hočeš.Zakon gor ali dol, vsako stvar mora nekdo plačati.
Še se spomnim besed nekega direktorja, ki mi je svojčas ponudil količino $$$ BRUTTO s pojasnilom: "To je $$$, kolikor sem pripravljen imeti stroškov s tabo. Ti povej, kako hočeš imeti to izplačano(študent, pogodba o delu, plača itd)-mi je čisto vseeno..."


Povsem enako velja pri poslu med delavcem in podjetjem. Cilj obema je profit. Tu je le še ena razlika in sicer delavca kot šibkejšo stranko varuje zakon in sicer tako, da postavlja minimume, ki veljajo za sklenjen posel (beri: pogodbo o zaposlitvi) med delavcem in podjetje. In da se ne boš preveč čudu, za posle med podjetji oz. fizičnimi osebami je osnoven Obligacijski zakon, ki ima prav tako minimume, ki varujejo šibkejše stranke.


Saj to ti pravim: zakon ne more varovati delavca. Ne v resnici. Če bi zakon recimo uvedel največ 4-urni dnevni delavnik (fiktivni primer), bi verjetno potreba po delavcih upadla in bi se skokovito povečala druga razmerja (pogodbena dela itd).


In na koncu še glede zakonskih minimumov, da ne boš jokal, da so previsoki: Minimalna plača je cca. 70 k neto za cel mesec dela, tu je še prevoz in malica in pa enkrat letno regres za letni dopust cca. 100 k ter še ob upokojitvi odpravnina cca 240 k.


Vsak minimum je visok, če imaš ljudi, ki ne ustvarijo svojih plač. Poleg tega ponavadi je neto plača 70 k stane firmo brutto 130 k + prevoz (5.7 kSIT) in malica (odvisno, ponavadi 10-15 kSIT), to je pa daleč od tvojih 70 kSIT. Pa še to velja za minimalac, ki je najmanj obdavčen (do brutto cca 110 kSIT)- probaj zračunat obdavčitev za netto plačo recimo 200 kSIT -in je res, če delavec DELA, ne pa recimo stalno išče luknje, kako bi uveljavil bolniško. Kaj ti koristi delavec, ki je recimo 3 mesece na bolniški ?
Isto je z porodniškim dopustom. Saj stroške večjidel krije država, a tebe čaka uvajanje novega delavca, KI STANE.

Daleč od tega da folk ne bi smel imeti otrok, a vse to je strošek, ki firmo ne zanima. Zdi se mi prav, da te zadeve poravnava cesar iz davčne vreče. Gre koneckoncev za skupni interes. Vendar je tu še kup drugih stvari.


Jebemti firmo, ki tazga stroška ne zmore. Če ga ne zmore, pol itak ni sposobna delovat na evropskem trgu. To je zakon trga, razumeš?

Razumem. Poglej si malo podatke o nezaposlenosti pri nas in mi povej kaj o zakonu trga.

To Janko:

Ja res je, ce gres v ameriko delat, potem res delas. Tudi po 12 ur na dan sem delal, ce je bilo treba in je bilo treba. :) Tam lahko tudi letis na cesto po precej hitrem postopku...

V nemciji in v evropi je drugace, ker so tam sindikati tako mocni, da delavci enostavno ne smejo vec delat oz lahko z redkimi izjemami.

Pri nas te ne morejo kar tako odpustiti ampak, ti pa lahko recimo zmanjsajo placo. Sicer pravilo, 'tolk mal kot jaz delam, me ne morejo placat' se vedno bolj ali manj velja ampak precej stvari je odvisnih od pogodb.

Jaz sem vecino stvari delal takih, da ce jih ne bi dobro opravil, bi potem stranke name kazale s prstom, da sem jaz kriv, da zadeve ne delajo, potem sele firma.

Namesto da ljudje razmisljajo 'eh, tega ne bom naredil, saj mi ni treba', bi morali razmisljati, 'rajs bom se tole zraven naredil, ker mora bit narejeno'

Svet bi bil lepsi :)

jankoFer, BigWhale, prav žal mi je, ker sta verjetno že zaposlena in se ne zavedata svojih osnovnih pravic....

Prvič, tako v Evropi, kot tudi v Sloveniji lahko seveda delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Nobena pogodba ne more biti za večno. Vendar pa, odpove jo lahko samo pod določenimi pogoji in ne kar tako. In drugič, iz primera, ki ga je jankoFer navedel, se lepo vidi nerazumevanje zadeve. Recimo, da si delavec v treh mesecih ne najde nove službe (si jo tudi ni dolžan) in potem ga šef vrže na cesto. Kaj sedaj? Delavec bi pač tožil podjetje, morali bi ga vzeti nazaj, mu plačati odškodnino in še plačo, pa čeprav ni delal. In kaj bi se potem zgodilo? Če bi bila majhna firma, torej zanjo bi bila pravda velik strošek, bi bilo prov, da takega nesposobnega šefa vrže na cesto!

Jasno pa, da brez močnega gospodarstva ni niti bogate niti socialne niti pravne države.
Seveda so načini, kako uredit, da stvari laufajo v podjetju. Vendar ne tko po kavbojsko, kot nekateri mislite. To je vse, kar skušam že ves čas dopovedati.

Recimo, da si delavec v treh mesecih ne najde nove službe (si jo tudi ni dolžan) in potem ga šef vrže na cesto. Kaj sedaj? Delavec bi pač tožil podjetje, morali bi ga vzeti nazaj, mu plačati odškodnino in še plačo, pa čeprav ni delal.


To bi rad videl. Potem te enostavno po tvojem ne morejo odpustiti, razen če ti ne najdejo (kdorkoli, razen tebe) službe, verjetno enakovredne.
Mislim, res. Kje to velja ? V Baltazargradu ? Povsod, kjer prihaja do odpuščanj je najprej nategovanje z delavvcem glede narave odpuščanja (dogovorno/tehnološki višek) a če te ne rabjo in so pripravljeni priznati tehnološki višek, ne moreš proti odpustitvi praviloma nič (razen verjetno, če imaš posebne klavzule v pogodbi).

Pač, firma je prej kupovala tvoje delo, sedaj pa tega noče.

Kar se odpovednega roka tiče, ta ščiti tako tebe kot firmo. Obema stranema daje priložnost po odpovedi najti novega partnerja v razumnem roku. Kaj je razumni rok, obe strani sami določita, če pa se prav spomnim, ima ta spodnjo mejo (2 meseca ?)

Kaj pa je potem s firminimi pravicami v zvezi z odpovednim rokom, če ti najdeš službo drugje ? Ne moreš stran, dokler jim nekdo ne najde ustrezne zamenjave ?

> jankoFer, BigWhale, prav žal mi je, ker sta verjetno že
> zaposlena in se ne zavedata svojih osnovnih pravic....

Zavedanje in uveljavljanje svojih pravic, sta dve cisto razlicni temi :)

Ko ti enkrat pri delodajalcu zacnes 'uveljavljat' svoje pravice in grozit s tozbami, si oplel. Ja, mogoce ti uspe zadeve vlacit po sodiscih dovolj casa, da te na koncu vzamejo nazaj v sluzbo in ti omogocije vse kar hoces amapk, bi si ti zelel delati v takem podjetju? Kjer te noben ne mara in komaj cakajo, da se te znebijo?

Jaz ne bi. :)

Zato se okrog dolocenih stvari dogovarjas precej bolj previdno :)