» »

Pogrevanje hrane v mikrovalovki 2016 - (bad or good)?

Pogrevanje hrane v mikrovalovki 2016 - (bad or good)?

1
2
»

680x0 ::

Pithlit je izjavil:


Mikrovalovi aktivirajo brom, ki nam ga skupaj s klorom vlivajo v vodo. Posledično tipom ne stoji. Ni to psiha! To je fakt!


Tole neumnost lahko hitro znanstveno ovrževa. Pridruži se mi za nekaj dni ob moji dnevni rutini pitja čaja in instant kave iz mikrovalovno pogrete vode iz pipe, potem pa konec tedna pomeriva stanje.

Pithlit ::

Pseudoznanstveno. N=2 je daleč premalo! Sploh pa vode pogrete z mikrovalovko nočem pipat! Se bojim da mi muca ne bi vstala več...
Life is as complicated as we make it...

next3steps ::

Če ti muca ne bo stala več sploh, jo bo treba peljati k veterinarju. Odveč je omeniti, da je segrevanje muce v mikrovalovki zrelo za Veterinarsko inšpekcijo.

Unknown_001 ::

Meh... OP si komplicira življenje po nepotrebnem. Sevanje je itak povsod, tud tisti jebeni kamenčki ki jih tetkice prodajajo ti ne pomagajo. Lej, mehanizem delovanja mikrovalovke poznaš. Elektromagnetno valovanje kot vsako drugo, le da pri tej frekvenci povzroča nihanje molekul vode, in jim tako povečuje notranjo kalorično energijo U, ki sestoji iz kot kinetična in potencialne energije delcev. Notranja kalorična energija je tista, ki jo zaznamo kot toploto (prehodni pojav, ko se notranja energija pretaka iz stanja z višjo vrednostjo na stanje z nižjo 2zakon TD). Če je obsevana hrana jaz ne vidim povezave kako bi lahko to sevanje pri mrtvem organizmu s katerim se prehranjujemo kakorkoli vplivalo na sestavo. Edino, kar bi povečana temperatura ireverzibilno sprožila kakšno koagulacijo beljakovin itd. kar pa je itak naš CILJ pri toplotni obdelavi hrane, anede kolege? Elektrovalovanje oz. energija sevanja se po 1. zakonu TD logično pretvori v notranjo kalorično energijo. Ni to zdaj da ti bo hrana kakorkoli radioaktivna postala in ti bo kurac na glavi zrasu, če se tega bojiš.

Edina zadeva, ki pa sploh ni odvisna od mikrowelle, je embalaža v kateri pogrevaš. Idealno je pogrevanje v keramični posodi. Kovinska? Bohvar, ker bo tista mikrovalovka v najslabšem primeru za na odpad. Skrbi naj te plastična. Plastika je zelo fina reč, ampak v raznih folijah in podobnem (originalni embalaži) ti ne priporočam pogravanja hrane, ker prvo kot prvo plastična embalaža sploh ni mišljena kot posoda za pogrevanje in ni dobro hrano pogervati na noben način.

Pazljiv bi bil predvsem pri oznaki
-PP (polipropilen) (C3H6)x razpadanje pri temperaturah nad 80 stopinj celzija na določene aromate (detajlno ne vem) ampak če boš kdaj pozoren na oznake embalaže... ne v tem hraniti kislih snovi (pokanje, sploh občutljiv na ocet) in ničesar NE POGREVAJ.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

Phantomeye ::

Mikrovalovi so nevarni samo, če si ti tisti, ki se njej greje. Ampak isto velja za pečico (Janko in Metka anyone? :D)

tikitoki ::

nevone je izjavil:

Molekule se ne tresejo.


Kaj je potemtakem vibracija?

o+ nevone


Vibriranje in tresenje ni eno in isto. Lahko pa mi pokazes en sam visokosolski ucbenik, ki v povezavi s termicnim gibanjem pravi, da se molekule tresejo.
Seveda pa lahko vsako teslo posega v strokovno terminologijo, ne.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tikitoki ()

tikitoki ::

Pithlit je izjavil:

Pseudoznanstveno. N=2 je daleč premalo! Sploh pa vode pogrete z mikrovalovko nočem pipat! Se bojim da mi muca ne bi vstala več...


Ni panike, lubrikant not, tip bo se vedno uzival.

nevone ::

Vibriranje in tresenje ni eno in isto.


Če ni isto, potem razloži razliko.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

PacificBlue ::

Za vse znalce na tem forumu, ki mislijo da nekaj vejo..Kot sem že dejal je okus hrane(in tudi vode) v mikrovalovki drugačen(meni slabši), ko pa recimo segreto v pečici. Zdaj imate tudi znanstveno razlago, poleg mojih občutkov seveda;)

Does food cooked in a microwave oven taste as good as food cooked in
a conventional oven? No, it does not, according to two American chemists.
Helen Yeo and Takayuki Shibamoto of the University of California, say microwave
irradiation does not provide the right conditions for the chemical reactions
which help a full flavour to develop (Trends in Food Science and Technology,
December 1991, p 329).


https://www.newscientist.com/article/mg...

next3steps ::

Bolj berem http://www.fda.gov/Radiation-EmittingPr... , manj vem, kako bi naj mikrovela dala vodi okus.

OrkAA ::

PacificBlue: Če bi dejansko prebral tisti članek, bi ti bilo jasno o čem govori.

V mikrovalovki ne moreš sprožit "Maillard reaction", ker pač - The reaction is a form of non-enzymatic browning which typically proceeds rapidly from around 140 to 165 °C (284 to 329 °F).

Maillard reaction @ Wikipedia

Mikrovalovka segreva predvsem vodo, ki pa ne more dosežt temperature višje od 100 °C, dokler je v tekočem stanju, zato se hrana ne zapeče. Nima pa to nobene veze z okusom vode same.

Vice ::

nevone je izjavil:

Vibriranje in tresenje ni eno in isto.


Če ni isto, potem razloži razliko.

o+ nevone


Vibracija ima manjšo amplitudo in visoko frekvenco, tresenje pa ima višjo amplitudo in nizko frekvenco.
Tehnično gledano...

nevone ::

Vibracija ima manjšo amplitudo in visoko frekvenco, tresenje pa ima višjo amplitudo in nizko frekvenco.


To definicijo si si ti gladko izmislil. Ne rečem, da jo ni možno razumet, ampak v kontekstu, v katerem smo o tem razpravljali je kvalitativno to ena in ista zadeva. Razmejitev si naredil zgolj kvantitativno, kar potegne za sabo tudi to, da moraš na spektru vrednosti označit, kdaj je nekaj vibriranje in kdaj tresenje.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

imagodei ::

Massacra je izjavil:

Če mikrovalovi povzročajo okvare DNA (v celicah hrane), potem so vsekakor škodljivi.

Zakaj že? A se celice iz (kuhane) hrane potem v tvojem telesu dalje množijo al kaj? Si za Denaturacija @ Wikipedia že slišal?
- Hoc est qui sumus -

Vice ::

nevone je izjavil:

Vibracija ima manjšo amplitudo in visoko frekvenco, tresenje pa ima višjo amplitudo in nizko frekvenco.


To definicijo si si ti gladko izmislil. Ne rečem, da jo ni možno razumet, ampak v kontekstu, v katerem smo o tem razpravljali je kvalitativno to ena in ista zadeva. Razmejitev si naredil zgolj kvantitativno, kar potegne za sabo tudi to, da moraš na spektru vrednosti označit, kdaj je nekaj vibriranje in kdaj tresenje.

o+ nevone


Nikakor ne. V konceptu "medicine" je to defakto. Sicer pa generalno gledano je to eno in isto. Kot če bi spraševal ali je kozarec na pol poven ali na pol prazen. Je pa res da lahko v kakšni drugi situaciji to ne drži, ker točno določene definicije ni.

Unknown_001 ::

PacificBlue je izjavil:

Za vse znalce na tem forumu, ki mislijo da nekaj vejo..Kot sem že dejal je okus hrane(in tudi vode) v mikrovalovki drugačen(meni slabši), ko pa recimo segreto v pečici. Zdaj imate tudi znanstveno razlago, poleg mojih občutkov seveda;)

Does food cooked in a microwave oven taste as good as food cooked in
a conventional oven? No, it does not, according to two American chemists.
Helen Yeo and Takayuki Shibamoto of the University of California, say microwave
irradiation does not provide the right conditions for the chemical reactions
which help a full flavour to develop (Trends in Food Science and Technology,
December 1991, p 329).


https://www.newscientist.com/article/mg...


A ti to nam o sebi? Al kako?

Mikrovalovka je v osnovi mišljena za pogrevanje, nikakor pa "kuhanje" hrane
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

mojca ::

nevone je izjavil:

Molekule se ne tresejo.

Kaj je potemtakem vibracija?

Zdi se mi, da sem večkrat zasledila tudi prevod nihanje. Za vibracijska stanja molekul/kristalov npr. nihajna stanja.
Če želi nekdo dlakocepiti, bo seveda protestiral, da npr. vibrator ne niha (s tem se strinjam). Pri molekulah pa nihanje ni več tako slab bribližek.Pač razen tujke "vibracija" ne poznamo slovenske besede, ki bi imela povsem enak pomen kot vibracija, kar pa ne pomeni, da ne bi smeli uporabiti najboljšega približka, ko je potrebno dogajanje opisati sosedovemu Janezu.

Če želiš dogajanje molekul opisati s slovensko besedo, se mi zdita približno primerni obe: tako tresenje kot nihanje. Če želiš dlakocepiti, pa hitro zapadeš v težave, saj v starocerkveni slovanščini (oziroma v bazenu besed brez tujk germanskega izvora) verjetno ne boš našel besed za opisovanje kvantnih pojavov v molekulah. Elektroni tudi ne krožijo okrog jedra. Po to še ne pomeni, da boš otroku odpredaval celo poglavje kvantne mehanike, da mu boš razložil, kako so sestavljeni atomi. Samo zato, ker je kroženje neprimerna beseda za točen opis dogajanja.

nevone ::

Pri molekulah pa nihanje ni več tako slab bribližek.


Seveda, vibracija je namreč definirana tudi takole:
Vibration is a mechanical phenomenon whereby oscillations occur about an equilibrium point.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

tikitoki ::

nevone je izjavil:

Vibracija ima manjšo amplitudo in visoko frekvenco, tresenje pa ima višjo amplitudo in nizko frekvenco.


To definicijo si si ti gladko izmislil. Ne rečem, da jo ni možno razumet, ampak v kontekstu, v katerem smo o tem razpravljali je kvalitativno to ena in ista zadeva. Razmejitev si naredil zgolj kvantitativno, kar potegne za sabo tudi to, da moraš na spektru vrednosti označit, kdaj je nekaj vibriranje in kdaj tresenje.

o+ nevone


Ce ne ves, da so naravoslovju doloceni termini tocno definirani, potem je to problem tvoje izobrazbe.
Kar se tice gibanja molekul, imas translacijo, rotacijo, nihanje (vibracija).
Ce pa mislis, da je to krozek za slavistiko, si zgresila temo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tikitoki ()

joze67 ::

tikitoki je izjavil:


Ce ne ves, da so naravoslovju doloceni termini tocno definirani, potem je to problem tvoje izobrazbe.

Kje v naravosolju pa je ta (omenjena) razlika? Domnevam, da nisem edini naravoslovno izobražen, ki je ne pozna.

Kako pa se reče nihanju z visoko amplitudo in visoko frekvenco, ter takemu z nizko amplitudo in nizko frekvenco? Kdaj v tej naravoslovni panogi nihanje preide v tresenje?

joze67 ::

OrkAA je izjavil:

PacificBlue: Če bi dejansko prebral tisti članek, bi ti bilo jasno o čem govori.

V mikrovalovki ne moreš sprožit "Maillard reaction", ker pač - The reaction is a form of non-enzymatic browning which typically proceeds rapidly from around 140 to 165 °C (284 to 329 °F).

Maillard reaction @ Wikipedia

Mikrovalovka segreva predvsem vodo, ki pa ne more dosežt temperature višje od 100 °C, dokler je v tekočem stanju, zato se hrana ne zapeče. Nima pa to nobene veze z okusom vode same.

Tukaj pridemo do marketinškega problema. Mikrovalovna pečica je dobila ime po obliki naprave, ampak po načinu delovanja na hrano je bolj kuhalnik. Neverjetno veliko razočaranja v preteklosti in očitno še danes. Po občutku bi kuhanje v mikrovalovki primerjal s kuhanjem v vodi/na pari, se tem da mikrovalovka uporablja vodo znotraj hrane in se zato segreva bolj enakomerno (kar je v določeni meri poslabšano odbojev oziroma interference, kar pa spet v neki meri rešujemo z vrtečimi pladnji).

okidoki ::

Pozdravljeni, temo si bom izposodil za vprašanje: je kdo mogoče kupil Mikrovalovno Whirpoll max 38 (13 l)? Kako se obnese, ali res zasede manj prostora v kuhinji v primerjavi z drugimi? Je vredna tega denarja? Hvala.
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Mikrovalovke - ja/ne? (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
7013590 (11587) Magic1
»

Mikrovalovka ne greje (strani: 1 2 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
5916890 (13779) Jst
»

Ve kdo kaj o mikrovalovnih pečicah?

Oddelek: Loža
325940 (3954) mojsterleo
»

Mikrovalovke škodljive ali ne? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
17845159 (40087) Gandalfar
»

Škodljivost mikrovalovne pečice.

Oddelek: Problemi človeštva
3911778 (10809) Pyr0Beast

Več podobnih tem