Nepotizem ali meritokracija

Ideologija je meritokracija, a realnost je nepotizem; Ekonomist razloži kako obogateti v ZDA:

How to get rich in America

But a good education alone cannot propel the merely upper-middle class into the ranks of the rich. Few engineers, nurses or pharmacists make it to the top 1%, which is dominated by bankers and other financiers. Recruiters in the financial industry place high premiums on pedigree.

Prav gotovo ima to povezavo z učnim sistemom oblikovanem za zahteve 19. stoletja - fordov tekoči trak je zahteval delavce, ki ne razmišljajo, ampak tiho, robotsko in vsi enako izvajajo zadane naloge brez kvalitet kritičnega razmišljanja ali kreativnosti, ki bi samo ovirale tok tekočega traka in takšen produkt je zagotavljal šolski sistem. Monbiot se v spodnjem članku upravičeno sprašuje, zakaj v dobi robotov učimo otroke biti odvečni, zgolj slabši roboti, ko bi jih morali ravno nasprotno, učiti jih kako biti kreativen, vedoželjen in radoveden, da bodo sploh lahko konkurirali robotom.

In an age of robots, schools are teaching our children to be redundant

Iatromantis je 16. feb 2017 ob 13:36 izjavil:

Ideologija je meritokracija, a realnost je nepotizem; Ekonomist razloži kako obogateti v ZDA:

How to get rich in America

But a good education alone cannot propel the merely upper-middle class into the ranks of the rich. Few engineers, nurses or pharmacists make it to the top 1%, which is dominated by bankers and other financiers. Recruiters in the financial industry place high premiums on pedigree.

Prav gotovo ima to povezavo z učnim sistemom oblikovanem za zahteve 19. stoletja - fordov tekoči trak je zahteval delavce, ki ne razmišljajo, ampak tiho, robotsko in vsi enako izvajajo zadane naloge brez kvalitet kritičnega razmišljanja ali kreativnosti, ki bi samo ovirale tok tekočega traka in takšen produkt je zagotavljal šolski sistem. Monbiot se v spodnjem članku upravičeno sprašuje, zakaj v dobi robotov učimo otroke biti odvečni, zgolj slabši roboti, ko bi jih morali ravno nasprotno, učiti jih kako biti kreativen, vedoželjen in radoveden, da bodo sploh lahko konkurirali robotom.

In an age of robots, schools are teaching our children to be redundant

To ima povezavo zgolj s tem kateri poklici so tako produktivni, da lahko postaneš bogat. Najmanj dobičkonosno je prodajati svoje delo (delavci za tekočim trakom), sledi prodajanje svojega znanja (profesorji), najbolj donosno je prodajanje denarja (bankirji).

Nekaj izjem je, delavci v nevarnih poklicih (rudarji, vojaki) zaslužijo veliko več kot je to običajno. Nekateri poklici so mešanica (zdravnik prodaja kombinacijo dela in znanja), ampak v splošnem pravilo drži.

To ni posledica izobraževalnega sistema, nepotizma, meritokracije, kritičnega razmišljanja, pomanjkanja kritičnega razmišljanja ali česarkoli drugega, temveč preprosto kombinacija nekaj lepih in nekaj grdih dejstev. Finančniki zaslužijo največ, ker prodajajo produkte, ki jih vsi rabimo (krediti, zavarovanja, ...) in ker največ tvegajo. Delavec lahko dobi delo v drugi tovarni, profesor lahko predava drugje, bankrotirani bančnik lahko izgubi vse (reševanje bank redko pomeni reševanje lastnikov bank). Poleg tega lahko praktično vsak zdrav človek poprime za neko fizično delo, le del jih ima dovolj znanja da ga lahko prodaja. Prodaja denarja zahteva znanje in hkrati pripravljenost sprejeti tveganje. Malo visokoizobraženih ljudi je brez službe (razni FDV/FF ne štejejo), medtem ko je dosti finančnikov in samostojnih borznih posrednikov grdo propadlo. Ker je tvoje merilo koliko nekdo zasluži in so vsi zaslužili znotraj iste zakonodaje je sistem povsem meritokratičen.

To je vzrok obstoječega stanja. Vprašanje "ali je to prav ali ne" ni smiselno, ker si merilo postavil koliko nekdo zasluži. Pravo vprašanje je ali obstaja boljše merilo uspešnosti.

jype je 16. feb 2017 ob 13:49 izjavil:

Čemu? Saj dejstva kažejo, da niso brezposelni.

V svojem poklicu ali v kakem McDonaldsu?

Smrekar1> V svojem poklicu ali v kakem McDonaldsu?

Ta metrika v slabo luč meče predvsem študente FMF, ki so daleč najbolj "all over the place".

Smurf je 16. feb 2017 ob 13:38 izjavil:

Na top 100 najbogatejsih zemljanov imas vec itjevcev kot bancnikov. Tudi, ce gledas Slovenijo.

Koliko od teh ljudi je prišlo s top 1% najbogatejših družin, top 10%, top 20%? Kako se spremeni če pogledaš top 1000 najbogatejših zemljanov in pogledaš iste statistike?

Izkaže se namreč da nima toliko veze če si ITjevec, kot da ima vezo kako bogat in povezan je tvoj ata.

Resno, to govorim že toliko časa.
Internet se je praktično poscal na naše šolstvo. Predvsem v družbenih "znanostih". In še posebej v zgodovini.
Šolstvo mora čimprej iz data based na reason based sistem. Ker pomnit podatke postaja vedno bolj irelevantno. Kritično razmišljanje pa je important more than ever.
Folk, fake news se prektično generira že z AI algoritmi, če že ne makedonci.

Mavrik je 16. feb 2017 ob 14:06 izjavil:

Smurf je 16. feb 2017 ob 13:38 izjavil:

Na top 100 najbogatejsih zemljanov imas vec itjevcev kot bancnikov. Tudi, ce gledas Slovenijo.

Koliko od teh ljudi je prišlo s top 1% najbogatejših družin, top 10%, top 20%? Kako se spremeni če pogledaš top 1000 najbogatejših zemljanov in pogledaš iste statistike?

Izkaže se namreč da nima toliko veze če si ITjevec, kot da ima vezo kako bogat in povezan je tvoj ata.

Itak.

Če si povezan in na vrhu, je lahko že majhen posel vreden več 100k. Tudi če ga povprečno narediš, boš še vedno ogromno obrnil.

Talentirani ITjevci iz spodaj, pa se praktično tepejo za tisti 1000€ posel, da pokrijejo izdatke.

Money, makes money.

PS. Poglejte Trumpa. Faliranec. Ampak če vržeš dovolj denarja v problem, se nekaj že reši.