Slo-Tech - Madsen, Wayne in Banisar, David. 2000. Cryptography & Liberty 2000. Washington: EPIC.

Knjiga, pravzaprav gre za primerjalno pravno raziskavo Cryptography & Liberty 2000 primerjalno obravnava zakonodajo številnih držav glede regulacije kriptografije. Knjižica je v primerjavi s poročilom Privacy & Human Rights, pri katerega nastajanju je ravno tako sodeloval EPIC, precej manj obsežna in sistematična, kljub temu pa daje dober vpogled v mednarodno regulacijo kriptografije.

Za bralca so posebej zanimiva uvodna poglavja, kjer so obravnavani mednarodni dokumenti, ki zadevajo uporabo in regulacijo kriptografije, predvsem njihov razvoj. Poročila po posameznih državah so žal precej skopa, za Slovenijo recimo piše le da nima omejitev pri uvozu, izvozu ali uporabi kriptografije, je pa zato pri vsaki državi označen status regulacije kriptografije, ki gre od zelene preko rumene, do rdeče.

Knjiga je napisana zgoščeno in pregledno, posebno vrednost pa ji daje zgodovinsko-razvojni pregled...

Slo-Tech - Laurant, Cédric in Rotenberg, Mark (ur.). 2004. Privacy & Human Rights. ZDA: EPIC in Privacy International.

Knjiga Privacy & Human Rights je delo številnih avtorjev, ki opisujejo zakonodajo in prakso na področju zasebnosti v več kot 60 državah na svetu, uredili in izdali pa sta jo nevladni organizaciji Privacy International ter Electronic Privacy Information Center.

Uvodni del vsebuje nekaj splošnih informacij o zasebnosti, pravici do zasebnosti in varstvu osebnih podatkov, sledi pa poglavje o grožnjah zasebnost. Med njimi so na kratko opisane številne nadzorne tehnologije, npr. nadzor komunikacij, satelitski nadzor, RFID, tehnologije DRM (Digital Rights Management), genetski testi, nanotehnologija, itd. Posebno poglavje je posvečeno tudi zasebnosti na delovnem mestu.

Sledijo poročila po posameznih državah, ki vsebujejo splošni pravni okvir varstva zasebnosti in uporabe nadzornih tehnologij, pa tudi pomembnejše sodne odločitve ali javno znane dogodke in primere, ki zadevajo...

Slo-Tech - Electronic Privacy Information Center je v svojem sporočilu iz 8 decembra 2004 ( EPIC Alert 11.23) objavil, da so na podlagi FOIA zakona pridobili dokumente, ki dokazujejo, da sta CIA in National Science Foundation financirali raziskovalni program, v okviru katerega so raziskovali načine za nadzor on-line debatnih kanalov (IRC, MSN, ICQ in ostali sistemi za trenutno sporočanje). Zadeva bi bila lahko sporna tudi zato, ker CIA nima pristojnosti delovanja na ameriškem ozemlju.

Glede na sporazum med CIO in NSF, naj bi raziskave potekale predvsem v smeri raziskav energijskih virov, senzorjev in detektorjev, rekonstrukcije in analize slik, optične spektografije ter razvoja matematičnih tehnik za analizo. Uradno naj bi te tehnike razvijali zaradi nevarnosti terorizma, čeprav je znano da tovrstne kanale veliko bolj uporabljajo razni ne-teroristi, npr. politični aktivisti, razvijalci odprtkodne programske opreme, igričarji in ostali nedolžni državljani in državljanke.

Ko je pred časom...

Slo-Tech - Electronic Privacy Information Center in Privacy International sta izdala že sedmo letno poročilo Privacy & Human Rights 2004.

V zajetnem poročilu, ki je sicer dostopno tudi na internetu, je najprej opisano splošno stanje spoštovanja pravice do zasebnosti ter tehnologije, ki zasebnost ogrožajo, sledijo pa nacionalna poročila za več kot 60 držav, med drugim tudi Slovenije.

Poročilo bo zanimivo za vse, ki jih zanima primerjalna pravna ureditev varovanja zasebnosti po svetu, pa tudi za vse, ki jih zanima kako posamezne tehnologije ogrožajo zasebnost. Na primer nanotehnologija, RFID ali pa elektronske volitve. Na branje!

Slashdot - EU že dlje časa pripravlja zakonodajni ukrep, s katerim bo zahtevala obvezno hranjenje prometnih podatkov, ki nastanejo pri uporabi telefonije in interneta. Že 15. člen direktive EU 2002/58 je državam članicam omogočil hranjenje prometnih podatov za določen čas, Evropska komisija pa se je odločila, da bo hranjenje teh podatkov predpisala kot obvezno. Predvidena doba hranjenja teh podatkov (tim. retencija) je od 12 do 36 mesecev.

Z drugimi besedami - ponudniki telefonije (fiksne in mobilne) ter internetnih storitev bodo morali (če bo predlog sprejet), hraniti vse prometne podatke vsaj eno, zelo verjetno pa kar tri leta. Seveda na lastne stroške.

Prometni podatki niso sama vsebina komunikacije, pač pa gre za tim. spremljajoče podatke (npr. kdo je koga klical, ob katerem času, iz katere lokacije, katera spletna mesta je vpisal v spletni brskalnik, pri čemer je iz URL-jev spletnih iskalnikov mogoče ugotoviti tudi kaj je nekdo iskal, itd.). Kljub temu, pa je mogoče iz njih ugotoviti...

Wired News - Dober mesec po terorističnih napadih 11. septembra, je ameriški kongres brez vsakršne resne razprave sprejel USA Patriot Act. Zakon določa, da lahko policija brez sodnega naloga zahteva vpogled v različne osebne podatke in upravljalcu zbirke prepove, da bi oškodovano osebo o tem obvestil.

V petek pa so sprejeli še dodatek - FBI namreč lahko zahteva tudi vpogled v finančne transakcije, v novem zakonu, ki je bil sprejet v petek pa so finančne inštitucije definirali tako široko, da lahko po novem FBI zahteva (in tudi dobi) podatke od zavarovalnic, nepremičninskih agencij, pošte, potovalnih agencij, kazinojev, zastavljalnic, ponudnikov dostopa do interneta, izposojevalnic avtomobilov in vseh ostalih podjetih, "katerih denarne transakcije imajo visoko uporabnost v preiskovanju kriminala". Po novem bodo torej FBI-ju izključno na podlagi tim. pisma o nacionalni varnosti (national security letter - NSL), dostopni praktično vsi podatki o državljanih iz državnih in zasebnih baz, kar seveda...