Slo-Tech - Ustavno sodišče RS je leta 2008 odločalo o pritožbi posameznika, ki je bil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici obsojen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili. Pritožniku je policija v kazenskem postopku zasegla mobilni telefon s SIM kartico ter ga nato, vključno s SIM kartico tudi pregledala. Po pritožnikovem mnenju pa naj bi bilo to preiskovanje nezakonito, saj policija ni pridobila še (dodatne) odredbe za nadzor nadzor telekomunikacij. Oktobra 2008 je Ustavno sodišče v razsodbi Up-106/05 presodilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter da so prometni podatki sestavni del vsebine komunikacije, torej tudi del komunikacijske zasebnosti.

Te dni pa podobna odločitev prihaja tudi iz ZDA, kjer je Vrhovno sodišče zvezne države Ohio v primeru State of Ohio v. Antwuan Smith (State v. Smith, Slip Opinion No. 2009-Ohio-6426) presodilo, da policija potrebuje sodno odredbo, če želi zakonito preiskati mobilni telefon osumljenca.

...

Slo-Tech - Kot poročajo na blogu Vrhovnega sodišča ZDA, bo Vrhovno sodišče prvič v svoji zgodovini presojalo o zasebnosti na delovnem mestu.

Gre za primer City of Ontario v. Quon, sprožil pa ga je pripadnik posebnih policijskih sil (tim. SWAT team) Jeff Quon, skupaj s še tremi policisti. Vprašanji, ki ju tožniki naslavljajo na Vrhovno sodišče sta, ali pripadnik posebne enote policije upravičeno pričakuje zasebnost na tekstovnih sporočilih, ki jih pošilja preko službenega pagerja ter ali enako velja tudi za posameznike, ki pripadnikom posebne enote policije na službene pagerje pošiljajo svoja sporočila.

Policijska enota, kjer so zaposleni tožniki je sicer imela sprejeto formalno politiko, da službenih komunikacijskih sredstev ni dovoljeno uporabljati za neslužbene namene, vendar je vodstvo oddelka neformalno in v omejenem obsegu dovolilo uporabo pagerjev za neslužbene namene. Sprejeta je bila namreč (neformalna) politika, da je pagerje mogoče uporabljati do določene mere (do 25.000 znakov...

Electronic Frontier Fundation - Kot poročajo na EFF, je ameriški Kongres sprejel zakon, ki ameriški tajni službi NSA omogoča prisluškovanje brez sodnih odredb ter telekomunikacijskim podjetjem, ki so in še vedno sodelujejo z NSA, podeljuje imuniteto.

Iz tega razloga je propadlo okrog 40 tožb proti telekomunikacijskim podjetjem, ki so jih v organizaciji EFF in sorodnih organizacij vložili posamezniki zaradi nezakonitega prisluškovanja in nezakonitega sodelovanja telekomunikacijskih podjetij z NSA.

Pri EFF sicer ne nameravajo odnehati in napovedujejo, da bodo določilo o imuniteti spodbijali na Vrhovnem sodišču ter v naslednjem sklicu Kongresa zahtevali preklic imunitete.

Sprejemu zakona so sicer nasprotovali nekateri demokratski kongresniki, ameriški predsedniški kandidat Barack Obama pa je, kljub poprejšnjemu zatrjevanju, da je podeljevanje retroaktivne imunitete in nezakonito prisluškovanje napačno, zakon (verjetno iz politično-taktičnih razlogov) podprl. Zaradi te podpore si je že prislužil nekaj ostrih...

Slo-Tech - V začetku meseca, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije razsodilo, da je policija aprila 1999 nezakonito pridobila izpisek klicev na mobilni telefon novinarja Tomaža Ranca, z čimer so mu bile kršene človekove pravice.

Ranc je kot novinar TV Slovenija takrat poročal o aferi Vič-Holmec. Ker je v svojih novinarskih prispevkih objavil nekaj notranjih informacij, ga je policija osumila izdaje uradne tajnosti. 15. aprila so Ranca poklicali na tim. informativni pogovor na MNZ in mu pokazali seznam izpisov telefonskih klicev iz njegovega mobilnega telefona. Ranc je posumil, da policija ni imela sodne odredbe za pridobitev izpisa, zaradi česar je proti državi vložil tožbo. Kasneje se je izkazalo, da je policija odredbo za pridobitev seznama dohodnih klicev sicer pridobila, vendar šele naknadno, dva dni po tem, ko so podatke kriminalisti že imeli.

Leta 2001 je okrožno sodišče razsodilo, da sta tedanja kriminalista Drago Kos in Roman Prah nezakonito pridobila njegov izpisek dohodnih...

News.com - V začetku tega tedna je Bush podpisal zakon, ki kriminalizira objavljanje motečih sporočil na spletu oziroma pošiljanje moteče elektronske pošte, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto.

Gre za razširitev že obstoječe prepovedi nadlegovalskih telefonskih klicev na internet, vendar pa se prepoved širi tudi vsebinsko. Po novem bo tako v ZDA prepovedano flamanje, grožnje ali druga moteča sporočila. Zagrožena je denarna kazen in do dve leti zapora, omenjena dejanja pa so postala zvezna kazniva dejanja.

Sekcija 113 zakona Violence Against Women and Department of Justice Reauthorization Act namreč prepoveduje nadlegovanje, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto. Seveda se zastavlja vprašanje kaj je moteče. Prvotni predlog zakona je namreč vseboval prepoved uporabe interaktivnih računalniških storitev za povzročanje "znatne čustvene škode", na koncu pa je v veljavo stopila ostrejša različica zakona.

Nekateri so mnenja, da bo potrditev tega določila zadala nov udarec...

Slo-Tech - Glede na to, da v EU že dalj časa potekajo debate o tim. retenciji prometnih podatkov, torej času obveznega hranjenja prometnih podatkov, si poglejmo, kako je sorodno poročje urejeno v ZDA.

Lansko leto je EU z ZDA podpisala sporazum o izmenjavi podatkov o letalskih potnikih, ki med drugim predvideva, da sme ameriški Customs and Border Protection podatke o letalskih potnikih hraniti do največ treh let in pol, razen seveda v primeru preiskovalnega ali sodnega postopka. V praksi seveda ni za pričakovati, da bi podatke hranili bistveno manj časa od tega obdobja.

Ob tem pa je le nekoliko nenavadno kako so za primerjavo shranjeni podatki o kupcih orožja. Leta 1993 sprejeti Brady Handgun Violence Prevention Act of 1993 je predvideval, da prodajalec orožja preveri podatke o kupcu, kasneje pa je to nalogo prevzel FBI-jev National Instant Criminal Background Check System. FBI je bil podatke dolžan hraniti 180 dni, nato pa uničiti.
Aprila 2000 je bivši predsednik Bill Clinton to obdobje...

Slo-Tech - 9. junija sta ameriška kongresnika Lamar Smith in Howard Berman predstavila predlog zakona Fraudulent Online Identity Sanctions Act, ki predvideva kazni za tiste, ki ob registraciji domene vpišejo lažne podatke. Zakon je sicer namenjen preganjanju raznih prevarantov, a če bo sprejet, bodo kaznovani tudi vsi tisti, ki bi na internetu želeli ostati anonimni ali pa bi se želeli zaščititi pred spamom.

Sicer obstajajo registrarji kot na primer gkg.net ali GoDaddy.com, ampak nikoli se ne ve, kakšen bo naslednji zakon...