Kiberpipa - Čez manj kot teden dni, točneje v torek, 9.2.2010, bo izšla že naslednja različica zbirke, KDE SC 4.4. Ta prinaša nov vmesnik za majhne prenosnike ("plasma-netbook"), izboljšano namizje in programe ter vključuje nekatere že pred časom napovedane tehnologije.

Skupnost KDE se je jeseni reorganizirala in prenesla poudarek z namiznega okolja na delovanje same skupnosti, ki je v zadnjem letu dni opazno zrasla. Odprtokodno namizje KDE je tako postalo Zbirka programske opreme KDE ("KDE Software Compilation").

Izid KDE SC 4.4 bo v Kiberpipi na Pipinem odprtem terminu s slovensko skupnostjo KDE...

Slashdot - Prejšnji mesec je na spletu zaokrožila novica, da se Rusija pripravlja na izdelavo lastnega operacijskega sistema, ki bo osnovan na Linuxu, s čimer se želijo rešiti izpod Microsoftovega jarma.

Zdaj je znanih nekaj več podrobnosti o projektu. Za zdaj najverjetnejši kandidat je Fedora, saj so Rusi organizirali sestanek z Wernerjem Knoblichom, podpredsednikom divizije EMEA (Evropa, Bližnji vzhod, Afrika) Red Hata, kjer so govorili o razvoju proste programske opreme v Rusiji. Beseda je tekla o ustanovitvi posebne ruske skupine razvijalcev Ruske Fedore, ki bi bila odskočna deska za razvoj lastnega operacijskega sistema.

Slo-Tech - ŠOUPEK (Šopek Kakovostne in Uporabne Programske Opreme) praznuje svoj drugi rojstni dan. Nastal je leta 2005 zaradi želje prikazati študentom ter zaposlenim Univerze na Primorskem prednosti uporabe proste programske opreme. Vsak od 5000 študentov na UP je tako dobil v roke dva DVD ploščka (Pingo Linux OS in prosto programsko opremo za MS Windows) ter dve knjigi (Hitri vodnik po OpenOffice.org in Linux z namizjem KDE).

Letos je šopek programske opreme prišel na Medmrežje in pripravljena čaka osvežena ISO slika s programsko opremo. Projekt morda malce spominja na druge, ki jih lahko najdete na spletu, vendar je ŠOUPEK v slovenščini in podprt z dodatnimi dejavnostmi: letos je bilo na Obali moč obiskati 6 brezplačnih predavanj na temo uporabe proste programske opreme (Thunderbird, Firefox, GIMP, Writer, Impress, Calc) ter prebrati nekaj člankov v prosto dostopnem študentskem mesečniku KAŽIN:

• Zakaj bi plačali, če nam ni treba?
• Firefox, kako? ... Zelo Enostavno!
• Kakšen BavBav je...

Slo-Tech - V torek, 16. maja, vas ob 19.00 vabimo v Kiberpipo na predstavitev projekta Frida, predava Luka Frelih.

"FRIDA V." (Free Ride Data Acquisiton Vehicle) je robustno in udobno kolo, opremljeno za učinkovito raziskovanje in kartiranje javnih urbanih prostorov. Nosi majhen računalnik z brezžičnimnim omrežnim vmesnikom, GPS sprejemnik, osnovno avdiovizualno snemalno napravo (kamero z mikrofonom) in baterije.

Udeleženec v projektu prevzame vlogo voznika in soustvarjalca digitalnih vsebin. Sistem upravlja in nadzira prek enostavnega vmesnika na krmilu kolesa.

Usklajen nabor programske in strojne opreme omogoča samodejno kartiranje odkritih brezžičnih računalniških omrežij, enostavno snemanje z...

Slo-Tech - V torek 9. maja vas ob 19:00 vabimo v Kiberpipo na predavanje Andreja Vernekarja z naslovom Lokalizacija proste programske opreme s KBablom.

Precejšen del proste programske opreme pri lokalizaciji uporablja orodje GNU GetText oziroma format PO, pri čemer se poraja vprašanje, kako medsebojno povezati vse te vire in jih uporabiti v različnih projektih. Še posebej veliko zbirko prevodov ima projekt KDE, ki ponuja tudi orodje za delo z obsežnimi zbirkami katalogov sporočil - KBabel.

Predstavljeno bo delo z KBablom, od osnov prevajanja, do naprednejših zmožnosti, kot je uvoz katalogov iz drugih projektov (GNOME, OpenOffice). Tako lahko s pomočjo KBablove zbirke pohitrimo prevajanje in poskrbimo za večjo usklajenost prevodov.

Andrej Vernekar je vodja slovenske lokalizacije namizja KDE.

Slo-Tech - V četrtek, 5. maja, vas ob 20.00 vabimo v Kiberpipo na otvoritev instalacije Turing train terminal.

Modeli železnic obstajajo že skoraj tako dolgo kot njihovi arhetipi, razviti za potrebe prometa, transporta in trgovanja. Ekonomija in trgovina sta tudi glavna podležeča motiva za razvoj računalnikov, računal in umetnih možganov.

Turingov železniški terminal slepo verjame v zgodnjezgodovinsko napačno izračunavo, da “...bodo računalniki v prihodnje sestavljeni iz 1000 elektronk in tehtali tono in pol.” (Popular Mechanics, marec 1949). Sestavlja ga nekaj tisoč ton jekla, pomanjšanega v računajočo protezo. Operacijski sistem tega spominskega črva je ultimativni univerzalni računalnik,...

KDE - Bralci revije LinuxWorld Magazine vsako leto izbirajo najboljše izdelke, ki so kakorkoli povezani z Linuxom. Nagrajence večkrat primerjamo z dobitniki oskarjev, saj nagrada velja za najbolj prestižno med vsemi s področja odprte in proste programske opreme. Letošnjimi nagrajenci so:

Distribucija Linuxa: Red Hat Enterprise Linux
Namizno okolje: KDE
E-poštni odjemalec: Mozilla
E-poštni strežnik: SUSE Linux Openexchange
Podatkovna zbirka: Sybase Adaptive Server Enterprise
Programsko okolje: IBM WebSphere Studio Workbench

Seznam vseh nagrajencev in njihovih najbližjih zasledovalcev najdete tukaj.

LinuxDevices - Gotovo vas večina še nikoli ni slišala za Nanozillo. Priznam, da tudi jaz nisem vedel za ta projkt vse do danes, ko sem si prebral to novico o preimenovanju Nanozille v Nxzillo. Že ime pove, da ima Nanozilla oz. Nxzilla neko povezavo z zelo znanim projektom Mozillo. Če ste tako sklepali, potem niste veliko zgrešili. Nxzilla je del družine open source programov, ki so v sorodu z Mozillo, za uporabo v internetnih, mobilnih in še kakih drugih napravah. Seveda pa Nxzilla ni projekt, ki bi bil usmerjen v samo en cilj. V okviru Nxzille programerji (tako kot pri Linuxu) delajo na različnih projektih. Kratke opise teh projektov prav tako najdete na isti strani.

Slo-Tech - Andrej, nas M$ guru, me je danes prijetno razveselil z enim e-mailom. Posredujem vam ga v celoti:

Oj, mogoče te bo zanimalo tole:

Microsoft je v ponedeljek, 7.5.2001 na 6. NT konferenci v Portorožu najavil slovensko različico sistema Windows XP. Dan pred tem so iz korporacije dobili odobreno prošnjo za lokalizacijo Windows XP Professional. Enkrat po izzidu angleške različice, bo lokalizacija na voljo preko posebnega MUI (Multilingual User Interface) paketa. MUI je v bistvu CD, ki vsebuje lokalizacijske datoteke, ki ga že sedaj poznamo iz Windows 2000 in nam omogoča, da uporabniki delajo v različnih jezikih. To pomeni, da lahko en uporabnik uporablja nemško okolje (nemški meniji, pomoč, itd.), nek drug uporabnik pa arabske nastavitve (vključno s Start gumbom na desni strani :)). Hkrati z objavo slovenskega Windows XP, so objavili tudi slovensko različico Office XP Professional, ki bo vsebovala vse poslovenjene programe - vključno z bazo Access in PowerPoint-om. Vsekakor je treba...