Heise - Nekateri proizvajalci USB ključkov med svojimi produkti ponujajo tudi take, ki imajo strojno vgrajeno podporo za šifriranje. Pri tem uporabljajo različne algoritme, Kingston (DataTraveler BlackBox, DataTraveler Secure - Privacy Edition in DataTraveler Elite - Privacy Edition), SanDisk (Cruzer Enterprise USB in Cruzer Enterprise FIPS Edition: CZ22, CZ32, CZ38 in CZ46) in Verbatim (Corporate Secure FIPS Edition in Corporate Secure USB Flash Drive) pa ponujajo take, ki podatke ščitijo z 256-bitnim AES algoritmom. Za nekatere so pridobili tudi poseben certifikat (FIPS 140-2 Level 2), ki naj bi potrjeval, da je uporaba takšnih ključkov zelo varna oziroma je na njih mogoče prenašati tudi zaupne vladne dokumente.

Postopek validacije oz. pridobitve certifikata naj bi bil strog in produkti, ki certifikat pridobijo varni. Tako teorija.

V praksi pa se je izkazalo, da je postopek certificiranja precej nenavaden, če ne celo izredno pomanjkljiv. Nemško podjetje SySS je namreč že certificirane...

engadget - Dobro znani proizvajalec pomnilnika se tokrat hvali z rekordnim izdelkom - najmanjšo USB pomnilno enoto na svetu. Glede na podatke z Engadgeta je napravica velika 34 mm x 12.4 mm x 2.2 mm (bolj zgovorna je spodnja slika), tehta zgolj en gram in je na voljo s kapacitetami do 4 gigabajte.

Baje se dobro razume tudi z Windows Vista (sklepamo, da imajo v mislih ReadyBoost), tako da vsem, ki svoje dokumente še shranjujete na diskete, priporočamo nakup, če le nimate prevelike dioptrije. Več v izvorni novici.

CoolTechZone - Prenosni flash pogoni oziroma USB ključi, kot smo jih pri nas ljubkovalno poimenovali, so v zadnjih nekaj letih precej uspešno začeli izpodrivati disketne pogone. Na trgu je dostopno malo morje teh gizmov, ki se razlikujejo po varnostnih funkcijah, kapaciteti, zunanjem izgledu in še čem, njihov najbrž najbolj zanimiv atribut pa je velikost. Z vsako miniaturizacijo nas bolj presenečajo, posebno če pomislimo, kako veliki so bili nekoč čipi in trdi diski podobnih kapacitet, poleg tega pa so zaradi svoje majhnosti in cenenosti tudi zelo uporabni kot obeski za ključe.

Na tem področju je vsekakor trenutni zmagovalec (vsaj v sprejemljivem cenovnem razredu) OCZ-jev

Slo-Tech - Takoimenovani roundup testi, v katerih preizkuševalci v enakih pogojih primerjajo enake proizvode različnih znamk, so eni najbolj dobrodošlih in so v veliko pomoč pri morebitnem nakupu. Pri TweakTown so se lotili testiranja trenutno zelo aktualnega hardvera, DDR2 pomnilnika, da bi našli tiste izdelke, ki so najbolj prijazni navijalcem. V vzporednem testu so se znašle pomnilniške palčke devetih prestižnih izdelovalcev, zmagovalca pa boste morali odkriti kar sami in to z branjem testa.

Slo-Tech - Prejšnja anketa je jasno pokazala, da naši uporabniki radi segajo globoko v denarnico, ko gre za nakupe računalniške opreme in komponent. Denimo, 310 glasujočih je odrinilo vsaj dobrih 46 milijonov tolarjev.



Tokrat nas zanima kapaciteta vaših USB ključkov.

Slo-Tech - Po malo spremenjenem scenariju (kupujemo računalnik za očeta obrtnika, ki mu nihče več noče pošiljat faksov, temveč bi vsi samo neke e-maile pisali) smo se tokrat odpravili v Celje. Začuda so rezultati precej podobni ljubljanskim, le da so končne cene precej nižje, saj nam skoraj nikjer niso prodali pisarniškega paketa, ponekod pa so pozabili tudi na operacijski sistem. Ena izmed trgovin pa trdi, da prednaloženi operacijski sistemi ne obstajajo. Tudi tokrat nas zanimajo vaše kritike našega eksperimenta. Veselo branje.

Slo-Tech - Rezultati prejšnje ankete ne presenečajo. Kljub popolni zastarelosti disketne enote, se zdi, da jo ima več kot polovica glasujočih še vedno vgrajeno verjetno za vsak primer, če nekdo vendarle mora prebrati podatke iz nje.



Tokrat vas sprašujemo o razmerju stranic vašega monitorja. Imate še vedno klasičnega (4:3), ali pa ste si za ogledovanje multimedijskih vsebin že omislili širokozaslonskega (16:9 ali 16:10)?



Čisto mimogrede, Microsoft pravi, da bo Vista najbolj prišla do izraza ravno na širokozaslonskem monitorju. Tako je Samsung že prejel naročilo za razvoj in izdelavo 22 palčnega monitorja (en palec bo verjetno namenjen orodni vrstici).

PS. Hvala 5er-->.

Finance - 100 milijonov tolarjev je po ugotovitvah časnika Finance že skorajda astronomska vsota denarja, ki jo je ARNES zaslužil s prodajo domen (po 4.000 SIT za domeno) in (po poročanju Financ) porabil za vzpostavitev delujočih strežnikov DNS. No, denarja je ARNES od registrarjev prejel še malenkost več, tako da so strežniki DNS verjetno res odlični. Prav tako ARNES rad postreže s podatkom, da njihovi strežniki DNS odgovarjajo na več kot milijon poizvedb na uro.

Če se novinar ni temeljito zmotil, potem je bil strežnik DNS največji strošek postavitve registra domen .si, ki ga vodi ARNES. No, ker domenski strežnik BIND (ki ga verjetno uporablja tudi ARNES: dig version.bind txt chaos @srebrnjak.arnes.si) zmore odgovoriti na več kot 300 poizvedb na sekundo že na običajnem PC računalniku (zadostoval bi razred procesorja pentium III), lahko domnevamo, da je register stal bistveno manj kot 100, verjetno pa tudi manj kot 10 milijonov tolarjev (vključno s tajnico, telefaksom, telefonom,...

Slo-Tech - Naša prejšnja anketa je nakazala, da stopnja piratstva v Sloveniji pa ja ni tako huda, kot jo hočejo nekateri prikazati, saj je kar 49% vseh udeleženih uporabnikov odgovorilo, da je že kupilo legalni program. 37% tega smelega dejanja še niso uresničili, kar 13% pa sploh ne ve, kaj je to programska oprema. V anketi je sodelovalo 1139 ljudi.