TechNet - V zadnjem času prihaja iz programskega giganta iz Redmonda vse več namigov, da želijo zakopati bojno sekiro proti odprtokodni skupnosti.

Že pred časom so napovedali integracijo popularne odprtokodne javascript knjižnice jQuery v VisualStudio, novi spletni iskalnik Bing pa uporablja odprto kodni distribuirani gručni datotečni sistem Hadoop.

Vsekakor je pa presenetljiva njihova zadnja poteza. Včeraj so namreč pod licenco GPLv2 izdali 20.000 vrstic kode. Gre za tri gonilnike, ki optimizirajo delovanje Linuxa na Windows Server 2008 Hyper-V virtualizacijskem strežniku, koda pa naj bi bila vključena v Linux jedro. Ekipa pod vodstvom Sama Ramji bo tudi skrbela za nadaljni razvoj odprtokodnih gonilnikov.

Slo-Tech - Kot poročajo na H-online se je v sistemu za beleženje programskih hroščev prihajajočega Ubuntu 9.04 pojavilo večje število poročil o težavah pri uporabi ext4 datotečnega sistema.

Ubuntu Linux 9.04 je še v razvoju, izšel pa naj bi prihodnji mesec. Privzeto bo uporabljal preizkušen datotečni sistem ext3, na voljo pa je tudi novi ext4. Žal pri tem prihaja do nekaterih težav.

Uporabniki namreč poročajo o sesutjih neposredno po nalaganju namizja KDE 4, posledica katerega je izguba vseh ustvarjenih datotek, vključno s konfiguracijskimi.

Kot je pojasnil razvijalec ext4 Theodore Ts'o je težava v tem, da ext4 zaradi optimizacije zapisovanja uporablja zakasnjeno pisanje podatkov na disk. Zakasnitve pa so lahko tudi do 60 sekundne. Če v tem času pride do sesutja sistema, pride do izgube podatkov. Enake težave se lahko pojavljajo tudi pri drugih sodobnih datotečnih sistemih, npr. XFS in Btrfs.

Dolgoročna rešitev je, da razvijalci aplikacij le-te napišejo tako, da bodo upoštevali lastnosti...

Slashdot - Datotečni sistem ext3 poznamo linuxaši že zelo dolgo, sedaj pa končno prihaja njegov naslednjik, ext4. Ext4 vsebuje vse lastnosti ext3 sistema, med drugim so mu pa dodali podporo diskovju v velikosti 1020 petabytov. Druga novost pa je, da ext4 zapisuje podatke oz. natančneje datoteke v celoti na eno zanjo rezervirano mesto na disku, in s tem zmanjšuje fragmentacijo. Andrew Morton, eden od razvijalcev linux jedra je vključil ext4 v razvojno vejo jedra 2.6.19-rc1-mm1, sistem pa bi naj bil pripravljen za vsesplošno uporabo v roku šest do devet mesecev, bo pa le omejeno združljiv s sedanjim datotečnim sistemom ext3.

News.com - Po 2-eh letih preverjanja je ameriški patentni urad Microsoftu dokončno dodelil patent za njihov FAT datotečni sistem, ki bi naj bil "inovativen in neočiten".

Kaj to pomeni? Public Patent Foundation (Javna patentna organizacija), ki je skušala spodbiti podelitev patenta opozarja, da bo Microsoft morda začel pobirati licenčnine od vseh, ki uporabljajo ta datotečni sistem. To pa so nekatere distribucije Linux-a, MP3 predvajalniki, USB flash kartice, ki jih uporabljajo fotoaparati, USB ključi, in še in še...

Predsednik ameriške Public Patent Foundation, Dan Ravicher, se s to odločitvijo seveda ne strinja. Njegova organizacija je že leta 2004 trdila, da Micosoft ni izumil tega sistema, ker je bil v uporabi že preden so ga začeli uporabljati tudi oni (tim. prior art). Po njegovem mnenju je bil postopek ponovnega preverjanja patenta pristranski, saj javnost ni mogla spodbijati argumentov Microsofta. A kakorkoli že, odločitev je sedaj (v ZDA) dokončna.

Čudi me le, čemu Microsoft še...

Slo-Tech - V torek, 30. novembra, ob 19.00 vas vabimo v Kiberpipo na Pipin odprti termin. Tokrat se predavanje vrača nazaj v odprtokodne vode in sicer naravnost v skrivnosti in pasti ureditve datotek znotraj datotečnega sistema v Linuxu.

Uporabniki se pri prvem srečanju z Linuxom pogosto sprašujejo čemu je datotečni sistem razdeljen na mnogo ločenih delov, ki jih je na prvi pogled zelo težko upravljati. V predavanju bodo predstavljeni zgodovinski razlogi za takšno razdelitev ter kratek povzetek vsebine vsakega imenika. Predava Jure Čuhalev v tem spletnem brlogu bolj poznan kot Gandalf, ata Slo-tech Linuxa.

Linux Today - Večina Linux distribucij zaenkrat uporablja že precej 'obrabljen' datotečni sistem ext2 (extended filesystem 2).
Stvar je sicer hitra in učinkovita, ima pa nekaj pomankljivosti v katerih jo konkurenti kot so NTFS, XFS in JFS precej prekašajo. Ena glavnih mankajočih lastnosti je predvsem tako imenovan 'journaling', kar pomeni, da se na disk najprej napišejo načrtovane spremembe šele nato pa se izvršijo. S to tehnologijo je povišana zanesljivost, saj se vam datotečni sistem pod nobenim pogojem ne more nikoli zares sesuti (v teoriji :). Hkrati pa tudi 'pobirnje' traja občutno manj časa, saj sistem nima problemov z ugotavljanjem kaj je šlo prejšnjič narobe (fsck, scandisk, chkdsk in podobni odpadejo).
Seveda je Linux na udaru in v razvoju je mnogo rešitev. Poleg večje zanesljivosti navadno prinašajo tudi povečano hitrost in druge cukerčke. Prvi tak je ReiserFS, ki je že prisoten v zadnjih uradnih Linux jedrih 2.4 (že dolgo pa ga podpira distribucija SuSe). IBM je na Linux prenesel...