Slo-Tech - Danes je Švedska kraljeva akademija znanosti v Stockholmu objavila ime letošnjega prejemnika Nobelove nagrade za kemijo. Za svoj doprinos na področju kemije nagrado prejme Dan Shechtman (Izrael) za odkritje kvazikristalov.

Kvazikristali imajo za razliko od klasičnih kristalov, ki imajo predvidljive konfiguracije, tri-, štiri- ali šestštevne simetrijske osi in (v idealnosti neskončno) periodičnost, drugačno konfiguracijo, zaradi česar znanstveniki dolgo časa sploh niso razmišljali o njihovem obstoju v naravi. V matematiki je seveda mogoče opisati vzorec aperiodičnega mozaika, kot je to storil Roger Penrose, a v naravi ga niso pričakovali. Shechtman...

Slo-Tech - Vzemimo, da ste vojak in vas poveljnik pošlje na samomorilsko nalogo. Ker veste, da bi bilo ubogati ukaz racionalno gledano popolnoma nesmiselno, se poskusite nalogi izogniti tako, da se naredite norega. Ker je vaše dejanje racionalno (narediti se norega, da ne bi bilo treba iti na samomorilsko nalogo), vas spregledajo, ugotovijo, da ste normalni, in vas pošljejo v pogubo. Edini način, s katerim bi lahko dokazali, da ste zares nori, je ta, da greste v svojo brezumno nalogo – prostovoljno.

To je, na kratko, kavelj 22: trenutek, ko zdrava pamet odpove in se vključi vojaška (ali katera koli) birokratska logika, posameznik pa se znajde pred paradoksalno ne-izbiro, iz katere ni izhoda.

S takimi izbirami se je ukvarjal ameriški pisatelj Joseph Heller, ki je v istoimenskem romanu (Catch-22) opisal vojne prigode stotnika Johna Yossariana, pilota bombnika B-25. Heller je zavezniško izkrcanje na Siciliji proti koncu druge svetovne vojne uporabil za razpletanje številnih absurdnih zgodb,...

Slo-Tech - Leta 1748 se je v Angliji rodil Jeremy Bentham. Filozof, in pravnik, ki ga danes poznamo predvsem po njegovem načrtu zapora Panoptikon, ki ga je predstavil leta 1791. Panoptikon je bil zamišljen kot krožna zgradba v katere središču se nahaja Inšpektor, na obodu pa so v celicah zaporniki. Bentham si je zapor zamislil tako, da bi Inšpektor zapornike vedno lahko videl in slišal, obratno pa to ne bi bilo mogoče. Ker je Bentham živel na prehodu 18. v 19. stoletje, si je za zagotovitev nadzora in Inšpektorjeve navidezne prisotnosti zamislil številne primitivne priprave, kot npr. kositrna cev, zavese, itd. Idejo Panoptikona je kasneje razširil še na šole, bolnišnice, norišnice in celotno družbo. Originalni Panoptikon ni bil nikoli zgrajen, Jeremy Bentham pa je umrl leta 1832. In potem se je leta 1969 pojavil internet.

Vmes se je na področju nadzorovanja seveda zgodilo cel kup reči, kar je najbolje zapazil francoski filozof Michel Foucault. Nadzorovanje je postalo tehnologija oblasti,...

Slo-Tech - Tole vabilo smo prejeli in ga objavljamo. Slo-tech.

Trije dnevi konvencije bodo povsem posvečeni trem žanrom: znanstveni fantastiki, fantasyju in "horrorju" (grozljivem) in sicer v različnih pojavnih in izraznih oblikah. Od številnih predavanj in multimedijskih predstavitev izpostavljamo samo nekatere: Zvezdne steze, Douglas Adams – življenje in delo, Irska mitologija, Edgar Allan Poe, Skrivnosti ozvezdja Orion, Superheroji, Srednjeveške borilne veščine, Feministična in queer znanstvena fantastika, predstavitev romana Igra prestolov, Vampirji, J.R.R. Tolkien in Srednji svet, Pazin kot mesto znanstvene fantastike, Zmaji kot mitološka bitja...

Na Konfuziji bodo s svojim programom sodelovala različna slovenska in hrvaška društva, ki združujejo ljubitelje "fantastičnega".

Slavnostni gost Konfuzije bo MIHA REMEC, eden najprepoznavnejših slovenskih pisateljev znanstvene fantastike. S svojim literarnim ustvarjanjem Miha Remec opisuje čas, ki ga živimo in doživljamo – čas človekove...

Slo-Tech - Logika je preprosta. Če v knjigi nastopi vesoljska ladja, ki odleti na planet Tralfamadore, in se med poglavji se zgodi še kako popotovanje skozi čas, potem zagotovo gre za znanstveno fantastiko. Znanstvena fantastika pa je tisti literarno manjvredni žanr, ki živi na bolšjakih, balkanskih trafikah in študentskih sobah, ki jih naseljujejo čudni poraščeni osebki z nagnjenjem do fantazijskih računalniških iger. Če se v znanstvenofantastično preobleko skrije eden najboljših (proti)vojnih romanov dvajsetega stoletja, obstaja velika verjetnost, da ga bo literarno razgledana javnost in velika večina ženskega prebivalstva najverjetneje spregledala. Tako gre to.

Klavnice pet, ki jo je napisal pred dobrima dvema tednoma preminuli Kurt Vonnegut, na srečo ni doletela tako nemila usoda. Avtorju je zagotovila nesmrtno kulten status, bralcem pa obilne obroke grenkega smeha. Vonnegut je svojo »klavnico« doživel med drugo svetovno vojno, ko ga je leta 1944 – nekaj mesecev po materinem samomoru –...

Slo-Tech - Ko sem roman prebral na začetku Gimnazije (v rosnih devetdesetih), se mi je zdelo, da smo za vedno obvarovani totalnega nadzora v militarističnih državah. Velmožje so imeli polna usta spoštovanja človekovih pravic, svobode, zasebnosti, nadzora nad močjo države. Enake zanosne besede smo lahko slišali tudi pri vzhodnih sosedih, ki so se izvili izpod težkega škornja nadzora željnih oblastnikov. Zastave svobode so...

Slo-Tech - Med temeljna družboslovna dela, zagotovo sodi tudi delo, "Družbena pogodba in načela političnega prava", ki ga je spisal J.J. Rousseau.

O družbeni pogodbi se dandanes govori več, kot se je morda kadarkoli v preteklosti, čeprav ni nastala takrat, ko jo je J.J. Rousseau. spisal. Družbena pogodba je nastala je že zdavnaj prej. J.J. Rousseau jo je le analiziral.
Kratek povzetek, tega izjemnega dela, bom poskušal na kratko osvetliti v nadaljevanju.


V naravi človeka je, da je svoboden ali vsaj hoče biti svoboden. Kakor hitro je človek sposoben sam odločati o sredstvih, ki so mu na razpolago, je njegov prvi in najvišji zakon skrb zase in do samega sebe. To svojo skrb, ali egoizem, če hočete, lahko navzven uveljavlja le s silo, tako da je gospodar. Gospodar samemu sebi in drugim. Gospodar pa je le, če silo spremeni v pravico in pokorščino v dolžnost. Problem (ali sreča) je le v tem, da ni nikoli nihče dovolj močan, da bi lahko ostal za vedno gospodar. Ko se torej sila in gospostvo na...

Slo-Tech - Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so v filmski svet prinesla nekaj nenavadnih likov -- skrajne negativce, ki so jih režiserji s pomočjo humorja in visoke kulture prikazali kot nadvse simpatične možakarje. Tarantinovi morilci iz Šunda ali kultivirani ljudožerec Dr. Hannibal Lecter med ubijanjem citirajo Biblijo, si privoščijo kozarček izbranega chiantija in s svojimi žrtvami krešejo duhovite dialoge. Estetizacija nasilju odvzame ostrino in ga naredi skoraj sprejemljivega, lepim, izobraženim in poduhovljenim likom pa ljudje bistveno raje odpuščajo kot tistim, ki jih je narava kaznovala z obrazom prestopnika.

Tudi Aleks, glavni junak Burgessovega romana Peklenska pomaranča (1962) je »lep« petnajstletnik. Ko se svojo tolpo klati po neimenovanem nočnem mestu, z baletnim korakom obrca brezdomca, posili neznanko na njenem domu in ubije starko, v ušesih pa mu poplesavajo takti klasične (predvsem Beethovnove) glasbe. Svojih dejanj nikoli ne pojasnjuje ali jih opravičuje, »ultra...

Slo-Tech - Letalo strmoglavi na samotnem otoku, daleč od prometnih ladijskih poti. Preživeli se morajo znajti sami, saj v letalskih razbitinah ne najdejo prav dosti uporabnega. Otok se zdi prijazen in neobljuden, a v grozečih nočnih sencah nekdo že kmalu opazi "pošast". Med prebivalci otoka se vse bolj izražajo njihove osebnostne razlike, razvijejo se boj za prevlado, hrano in vodo, življenje preživelih začnejo greniti nesložnosti in spletke. Postopoma se razdelijo na dve skupini, odnosi se vse bolj zaostrujejo, kmalu pade prva žrtev.

Če bi začeli v domačih branjih predstavljati tudi filme in nanizanke, bi lahko kdo upravičeno pomislil, da opisujemo znano ameriško televizijsko nanizanko Lost. Vendar pa je zelo podoben zaplet (preživelih na samotnem otoku) že leta 1954 uporabil britanski pisatelj William Golding v svojem najbolj znanem romanu Gospodar muh. V glavne vloge je postavil 6-12 let stare dečke, ki naj bi jih med drugo svetovno vojno hoteli njihovi starši nekam evakuirati (kritiki...

Slashdot - Zilog ni najbolj znano ime. A, če se omeni procesor Z80 (procesor v ZX spectrumu - mavrici), potem vemo, da govorimo o začetkih sodobnega računalništva. Pred 20 leti so bili v špici, a vsake pravljice je enkrat konec. Zdaj bodo izpolnili "obrazec 11", kar pomeni bankrot. Prav zanimivo se je vprašati, če lahko tudi večja podjetja kdaj umrejo. Recimo ali bo kdaj umrl Intel ali pa Microsoft? Pa Toshiba, Hitachi in Sony? Gremo mogoče v ero nesmrtnih multinacionalk, takšnih, ki jih prikazujejo Anime filmi in znanstvenofantastični romani?