Slo-Tech - Raziskovalni z Univerze v Surreyju so v laboratoriju dosegli hitrost brezžičnega prenosa podatkov 1 Tb/s na tehnologiji, ki bi lahko postala 5G. Čeprav nova generacija podatkovnega prenosa po mobilnih omrežjih še ni standardizirana, podjetja po celem svetu že preizkušajo nove možnosti. Samsung je na primer dosegel 5 Gb/s, Japonci pa še dvakrat več. Estonci kanijo do leta 2020 hitrost še podeseteriti.

Britanci so dosegli 1 Tb/s, a je treba takoj povedati, da gre za laboratorijski test, medtem ko sta Samsungov in japonski rezultat iz realnega sveta. V SUrreyju so podatke pošiljali na razdalji 100 metrov v delu spektra okrog 100 MHz, kaj več pa niso povedali. Dodali so še, da preizkuse izven laboratorijskega okolja pričakujemo v letih 2016-2017, prve...

Physical Review Letters - Najbolj slaven material zadnjih let je grafen, za odkritje katerega je bila predlani podeljena celo Nobelova nagrada za fiziko. Grafen je material z najvišjo znano električno prevodnostjo, ki ima še cel kup drugih koristnih lastnosti (Kondov efekt, samohlajenje ...), zaradi česar pričakujemo njegovo uporabo kot nadomestek silicija v izdelavi grafenskih tranzistorjev, čipov in vezij ter procesorjev. Grafen sicer ima nekaj pomanjkljivosti; predvsem da ni klasičen polprevodnik. Grafen namreč nima vrzeli (prepovedanega pasu) med valenčnim in prevodnim energijskim pasom, zato je bilo nekoliko teže izdelati tranzistor iz njega, ne...

DigiTimes - Malokdo ve, kako dolga pot je od silicija, ki leži v Zemlji v obliki silikatov (silicijev dioksid predstavlja 60 odstotkov Zemljine skorje), do mikroprocesorja. Za izdelavo čipov potrebujemo ultračist silicij v obliki monokristala, kar pomeni, da mora biti nečistoč manj kot 1 ppb. Po več stopnjah redukcije silicijevega dioksida v silicij in čiščenja nastalega surovega silicija (bodisi s consko rafinacijo bodisi kemijsko s kloridnim postopkom) dobimo polikristalinični silicij. To je pomemben prekurzor pri izdelavi čipov, saj je že dovolj čist, le da je amorfne strukture in ga je treba prekristalizirati v monokristal.

Več kot...

ScienceDaily - Letos je leto grafena, saj so po lanski podelitvi Nobelove nagrade za fiziko za odkritje grafena novice o novih odkritjih na tem področju začele kar deževati. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Marylandu poroča o zanimivem odkritju, da se atomske vrzeli v grafenu vedejo kot majhni magneti, saj imajo magnetni moment. To pomeni, da grafen izkazuje Kondov efekt. Članek Tunable Kondo effect in graphene with defects je objavljen v aprilski številki Nature Physics.

...

Slo-Tech - Danes točno ob 11.45 uri po srednjeevropskem poletnem času je Švedska kraljeva akademija znanosti objavila prejemnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Za svoj doprinos k znanosti na področju fizike sta nagrado prejela 51-letni v Rusiji rojeni znanstvenik z nizozemskim državljanstvom Andre...

PhysicsWeb - Raziskovalcem iz podjetja JME in univerze Case Western Reserve je uspelo s pomočjo grafena narediti visoko frekvenčni dvoslojni 'super kondenzator'.



Dvoslojni kondenzatorji (ang. double-layer capacitors) niso nič novega, saj je koncept znan že 50 let. Zaradi njihove visoke kapacitete in hitrega polnjenja se uporabljajo tam, kjer potrebujemo velike moči v kratkem času, npr. v hibridnih avtomobilih. Frekvence, pri katerih delujejo normalno, so okoli 0.05 Hz ali manj. Pri višjih frekvencah pa se bolj in bolj obnašajo kot upori. Tu pa pridejo na dan novi kondenzatorji iz grafena. Zaradi njihove strukture se elektroni gibljejo skoraj prosto, kar pomeni normalno delovanje tudi pri...

PhysOrg.com - Grafen je, poleg germanija, že nekaj časa v mislih razvijalcev čipov kot potencialni nadomestek za silicijeve polprevodnike. Zamenjava silicija bo v nekaj letih nujna, saj bomo sicer imeli vedno požrešnejše oz. komaj kaj hitrejše procesorje. IBM je že predstavil tranzistorje iz grafena, ki so tekli pri kar 100 GHz, zdaj pa je odkrit tudi način, kako iz grafena izdelati kar vezja.

Grafen je velikanska molekula, sestavljena iz ogljikovih atomov, ki je ravninske, dvodimenzijske narave. Med seboj se vežejo obroči iz šestih atomov, po celotni ravnini pa lahko teče električni tok. Zato grafit, ki je sestavljen iz plasti grafena, elektriko prevaja le v eni ravnini, medtem ko je v drugih, nanjo pravokotnih, ne. Profesorja z Univerze...

Ars Technica - Razvijalci procesorjev so trčili v fizikalne omejitve višanja takta procesorjev, zato že nekaj časa razvoj poteka predvsem v smer tlačenja več jeder na en kos silicija in paralelizacije procesov. Za bistveno višje takte bo potrebno spremeniti fundamentalne pristope in prav to počnejo v IBM-u. V reviji Science poročajo o novih tranzistorjih, ki naj bi bili zgrajeni iz grafena (to je en atom debela plast sp² hibridiziranih ogljikovih atomov; več takih plasti skupaj tvori grafit).

Grafen je dobra izbira,...

TG Daily - Z vedno višjim izkoristkom avstralska solarna elektrarna izgleda vedno bolje in bolje. Leto 2015, ko naj bi začela obratovati je še daleč, že sedaj pa Sanyo obljublja 23 % izkoristek svojih fotovoltaičnih celic. S spremembo proizvodnega procesa poleg rekordnega izkoristka v paketu pride še (precej) nižja cena in manjša poraba surovin (silicija). Nov postopek v proizvodnji pomeni, da je kristalna oblika silicija v sendviču med dvema amorfnima plastema (oblika silicija, ki se ne sklada v kristale, zaradi česar ga je možno tiskati na površino). Takšna oblika proizvodnje je sicer že poznana, Sanyo pa je očitno uspel močno zvišati...

TG Daily - Raziskovalci z Rice University poročajo o odkritju novih pomnilniških celic, ki so sestavljene iz grafenskih plasti. Tako pripravljene celice so petkrat gostejše od konvencionalnih, hkrati pa za delovanje potrebujejo manj energije. Grafen je ime za eno plast sp²-hibridiziranih ogljikovih atomov v šesterokotni kristalni mreži, iz katerih je zgrajen grafit. Zaradi elektronskega oblaka elektronov iz nehibridizirane p-orbitale je polprevodnik.

V svojih izsledkih navajajo cel kup prednosti. Nov material je tanjši od trenutnih čipov (10 nm v primerjavi s 45 nm) in potrebuje le dva priključka in ne treh, zaradi česar jih bo mogoče zlagati v treh...

BBC - Globalna industrija polprevodnikov je trenutno zgrajena "iz peska", saj podjetja izdelujejo mikročipe iz silicija, ki naj bi ga do leta 2020 prenehali uporabljati. Zato raziskovalci že iščejo materiale, s katerimi bi ga lahko zamenjali. Pred kratkim je uspelo skupini znanstvenikov z Univerze v Manchestru zgraditi najmanjši tranzistor na svetu, ki je debel enega in širok 10 atomov.


Miniaturno stikalo za vklop in izklop so naredili s pomočjo Grafena – materiala, ki sestavlja grafit. Dr....

Discovery News - Raziskovalci Kalifornijske Univerze v Los Angelesu so razvili umetno mišico, ki proizvaja elektriko. V prihodnosti bi lahko z njeno pomočjo izdelali hodeče robote ali pa napredne proteze, poroča Discovery News.



Qibing Pei, znanstvenik omenjene univerze in avtor raziskave, ki je bila objavljena v januarski izdaji Advanced Materials je povedal, da je njegova skupina z uporabo ogljikovih nanocevk kot elektrod izdelala umetno mišico. Za razliko od ostalih umetnih mišic, se ta, ko skoznjo spustijo električni tok, raztegne za več kot 200 odstotkov.
V primeru, da določene nanocevke odpovejo, se območje okoli njih samodejno izklopi, ker postane neprevodno in tako prepreči okvaro večjega dela umetne mišice....

Nature - Nanotehnologija ali vsaj tisti del tehnologije, ki trenutno proizvaja izdelke nanometrskega nivoja, čedalje bolj prodira v znanstvena raziskovanja in posledično v vsakdanjo uporabo.

Da je temu res tako, priča sledeča novica spletnega oddelka revije Nature. Tako poročajo, da je raziskovalni skupini Alana Windle-a na univerzi Cambridge uspelo iz precej osnovnih in dostopnih izhodnih reagentov izdelati prve nanoniti. Kot vir ogljika za nanocevke, ki sestavlajo niti, so uporabili kar etanol, ki ga je možno pridobivati tudi iz obnovljivih virov, katalizator je bil ferocen, za lepše zvijanje pa so dodali še tiofen. Mešanico so vbrizgali v tok vodika in nastale so nanoniti.

Kljub dejstvu, da rezultati niso imeli večje trdnosti kot tekstilna vlakna, pa se odpirajo možnosti za izboljšave, poleg tega pa se sam proces zaradi...

Wired News - Od nekdaj je človek sanjaril o spreminjanju oglja v drage kamne ali kovine. Ampak, zakaj se ustaviti pri zlatu, ko so na voljo še veliko več vredni elementi, na primer ogljik? A ne kar katerikoli ogljik, temveč najboljši prijatelji nežnejšega spola -- diamanti?

Pravzaprav je stvar nemarno preprosta, takorekoč vsakdo z nekoliko bolje opremljeno delavnico bi lahko to počel. Vzamete opilek diamanta, nekaj grafita ali česa podobno ogljikastega, ju podvržete 50.000 atmosferam in par tisoč stopinjam, hip, hip, strašni trik, pred vami se svetlika čisto pravi diamant. Preprosto kajne? No, prav tega se je lotila skupina znanstvenikov iz Floride. Kar jih ločuje od minulih tovrstnih...