Slo-Tech - Standard Mini-ITX je ob predstavitvi veliko obljubljal. Rekli smo si, končno ne bo več potrebe po gromozanskih škatlah na naših mizah, če (en) računalnik potrebujemo zgolj za pisarniška opravila in brskanje po medmrežju. Mere osnovne plošče (17x17 cm) so obljubljale, da bo računalnik zelo majhen, ob katerem se celo Shuttlovi XPC-ji zdijo veliki.

Realnost seveda ni tako rožnata. Na trgu sicer je mogoče kupiti matične plošče tega standarda, vendar je na skoraj vse pricinjen šibak Viin procesor (C3, C5, C7) , ki sparjen z njenim veznim naborom včasih ne nudi dovoljšnje in udobne odzivnosti.

Albatron očitno zna prisluhniti potrebam na trgu...

DigiTimes - Zanimivost iz VIInih logov. Tam so tudi uradno potrdili, da so se pred časom pogovarjali z večimi proizvajalci grafičnih kartic o nakupu le-teh podjetij. Zaenkrat imena podjetij ostajajo skrivnost, razvedelo se pa je (le kot govorica), da je eno od podjetij na seznamu tajvanskega giganta tudi STM, avtorja slabšega konkurenta Geforceu, Kyra. Po njihovih besedah naj bi VIA bila zadovoljna s podjetjem, ki jim trenutno vzdržuje področje integrirane grafike, S3, a le na področju prenosnikov. Izgleda, da VIA rabi močnejšo grafično konfiguracijo za obvladanje trga maloproračunskih visokointegriranih računalnikov. Poteza se zdi smiselna, saj so delnice STM nizke zaradi relativno slabe prodaje Kyro II kartic. Če se pa S3 ne podviza pri proizvodnji kartic visokih hitrosti - pa postane poteza kar nujna.

Digit Life - Kljub temu, da VIA C3 ni ravno vrhunski procesor, se lahko v nekaterih pogledih enakomerno kosa z Intelovimi Celeroni. Še več, C3 ni bil nikoli mišljen kot procesor na katerem bi tekle zahtevne kalkulacije, ampak kot procesor, ki bi bil poceni, pripravljen za vgradnjo v vse manj zahtevne sisteme in zaradi majhne porabe enekrije kot nalašč za v lahke prenosnike. Zaradi dokaj nizke cene je C3 kot nalašč za v pisarne, kjer ne potrebujemo ravno procesorjev Pentium 2, Athlonov, Duronov ali kakšnih drugih visokozmogljivih primerkov. Poleg tega pa C3 ne zahteva velikih plošč, ampak je namenjen delovanju na majhnih Flex različicah, ki ne zasedejo toliko prostora in se brez posebnih težav vgradijo v majhna ohišja. In ravno majhnost je ključ do uspeha v svetu poslovnih računalnikov, kjer vedno primanjkuje prostora. Enega izmed takih malih računalnikov so stestirali tukaj. Imenuje se Shuttle SV24 Barebone in vsebuje vse potrebne komponente, razen procesorja C3, ki ga moramo vgraditi sami. Res...

Slo-Tech - O novem Viinem umotvoru, ki sliši na ime C3 sem že obsežneje poročal v svojih prejšnjih novica, vendar pa do danes nisem našel nobenega testa, ki bi potrdi razne hipoteze, ki sem jih našel na številnih hardverskih straneh. Vse do danes, ko divja prava pisunska mrzlica in bralci pošiljajo prispevke kot nori. Preidimo spet na osrednjo temo; procesor C3, ki so ga testirali tukaj deluje s hitrostjo 733 MHz, za vse pozabljive osebke pa naj ponovim, da C3 bazira na Samuel 2 jedru, vsebuje 64 L2 predpomnilnika in je izdelan v 0.15 mikronski tehnologiji. Glede na to, da je C3 daljni naslednik Cyrixov, ki so se ponašali s kronično slabo računsko močjo, sem bil kar malce skeptičen , dokler nisem prebral testa. Moram reči, da C3 ni strel mimo in da se lahko le-ta skorajda enakomerno kosa s Celeroni druge generacije, pa še greje se manj. Problem tiči drugod - AMD Duroni in Thunderbirdi. Če bi AMD ostal na K6 procesorjih, potem bi bil C3 kar dobra konkurenca Intelu na OEM trgu, tako pa bo...

The inquirer - Da ne boste mislili, da je VIA svoje C3 procesorje namenila samo desktop računalnikom. Ne, pred kratkim so se z meni neznanim podjetjem Nexcom dogovorili, da bo le-to uporabljalo C3 procesorje v navezi z DDR chipsetom Apollo Pro 266 v svojih Hi Server napravah. Strežnik bo lahko vseboval do 4GB DDR pomnilnika, z 800 MHz C3 procesorjem. Le-ta se gotovo ne bo odlikoval s hitrim izvajanjem strežniških programov, ampak s tihim delovanjem in nizko porabo električne energije (po podatki Vie naj bi le-ta znašala 30 W). Ker pa bo v strežnikih chipset Via Apollo 266, bo lahko Nexcom ob priliki izvedel tudi nadgradnjo z močnejšimi procesorji, kot so strežniški Tualatini (Pentium III-S).

The inquirer - VIA se ne da. Kljub raznim Intelovim provokacijam glede C3 procesorja, so se pri Vii odločili, da prej omenjeni procesor spravijo še "stopničko više". Tokrat so se Viaši odločili, da napravijo res ultravisoko integriran procesor, ki nosi kodno ime Matthew. Seveda jih pri tem poslanstvu ni nič ustavilo, saj imajo znanje o procesorjih (Cyrix, IDT), chipsetih (VIA), integraciji (spomnite se Cyrixa in njegovih rešitev) in grafiki (S3). Matthew bo tako postal prvi visoko integriran čip, ki bo vseboval chipset, CPU in grafični podsistem (Savage4). Uporabljal bo podnožje s370, in predstavljal konkurenco Celeronom, (po nekaterih podatkih se C3 procesorji, na katerem bazira tudi Matthew odrežejo malce bolje kot Intelovi Celeroni), ter SMA tehnologijo (shared memory marchitecture), s katero bo osrednji pomnilnik lahko tudi grafični pomnilnik. Lastnosti Savaga4 gotovo poznate, zato o njem ne bom razpravljal. Procesor se bo odlikoval tudi z nizko porabo, kar ga naredi idealnega za uporabo v...

The inquirer - Izgleda, da VIA hodi Intelu kar precej v zelje. Vendar tokrat ne zaradi razvpitega Pentium 4 chipseta, ampak zaradi C3 procesorjev. Čeprav C3 procesorji ne morejo tekmovati s konkurenco po zmogljivosti, imajo še vedno precej nizko ceno, zaradi katere je VIA s svojimi C3 procesorji doživela precejšen uspeh pri Azijskih sestavljalcih low-cost računalnikov. Intelu so Viini uspehi šli kar precej v nos, zato je tudi temu dokaj nepomembnemu proizvajalcu procesorjev napovedal "vojno". Intel je tako najavil, da bo storil vse, da bi Vii preprečil nadaljnje uspehe z njenim cenenim procesorjem. Kot da že sedaj nima dovolj opravka s hudo konkurenco v obliki AMD-ja .

več strani - Ker morda še kdo od vas vztraja na zastarelih Cyrix procesorjih, se mi zdi vredno, da objavim naslednje opozorilo: Office XP ne delujejo na nekaterih Cyrix procesorjih (predvsem starejših verzijah). Problem je v tem, ker Cyrixi niso kategorizirani kot Pentium-class procesorji (Office XP zahteva Pentium-class procesor), zato kar pozabite na kakšno nadgrajevanje. Če hočete iti v podrobnosti, potem imate tukaj spisek teh "nesrečnih" procesorjev: Cyrix CX486 DRx2-20/40, CX486 DRx2-25/50, 6x86MX/MII PR233, 6x86MX/MII PR300, MII 433, MII 333 in Media GX Enhanced (266) procesorji. Kaj naj rečem? Če imate Cyrixa in na vse načine hočete imeti Office XP ali Windows ME (ja, tudi Windows ME Cyrixi niso sposobni poganjati ), potem malce pobrskajte po navodilih, ki ste jih dobil zraven matične plošče in poglejte za alternativnimi procesorji, ki jih plošča podpira.
Članka na to temo sta dva. Prvega najdete tukaj, za malce bolj lene (poletje, kajne? ) pa je okrajšana verzija na The Inquirerju. ...

CNet - VIA je predstavila svoj C3 procesor, za katerega so prepričani, da je dovolj poceni in močan, da bi lahko konkuriral Intelovim in AMD-jevim procesorjem predvsem na področju prenosnikov (notebookov). Predstavili so tudi nekaj prototipnih računalnikov s C3, vendar cena še vedno ostaja skrivnost. C3 je procesor, ki ima zanimivo zgodovino:
Vse skupaj se je začelo z Viinim nakupom podjetij IDT in Cyrix. Po prevzemu teh dveh podjetij, je VIA naredila svoj prvi procesor imenovan Cyrix III. Cyrix III je bil narejen kot procesor za low-cost računalnike, vendar je naletel na mlačen odziv proizvajalcev računalnikov. Pri Vii so se kljub temu odločili, da naredijo naslednika. Zamenjali so razvojno ekipo (procesor je razvijala ekipa podjetja IDT) in nastal je nov procesor s starim imenom Cyrix III (zopet). Tudi ta procesor ni užil kakega pretiranega uspeha, vendar je VIA še vedno trmasto vztrajala, kar je pripeljalo do procesorja C3 (C(yrix)3 -- C3, get it?).
VIA si od C3 obeta veliko, saj ima...

Tom's Hardware - EUV Industry Consortium je predstavil prototip naprave, ki lahko s pomočjo močne ultravijolične svetlobe (extreme ultraviolet light) natisne vezja s podobnim procesom, kot je fotografiranje! Sedanja tehnologija je zmožna 0.1 mikronske izdelave, do leta 2006 pa pričakujejo, da bodo s pomočjo EUV-ja lahko proizvajali 0.03 mikronske čipe in dvignili hitrost do 10 GHz. Zanimiva tehnologija, vendar sem osebno pričakoval 10GHz pred letom 2006.

Tech Patrol - Stavit grem, da se več ne spomnite, kako je bilo izgledati navijanje kakega od Cyrixov frekvence okoli 150 MHz, ali pa kako je izgledalo navijanje enakofrekvenčnih Pentiumov. No, nekateri se boste zagledali v svoj računalnik ter rekli: "Kaj, da se ne spomnim, to so bili dobri stari časi!", drugi bodo porekli: "Mater vola, jaz mam pa tega še vedno doma!", tretji bodo pa izustili samo: "Cyrix?". V vsakem primeru, The Tech Patrol je spesnil nostalgičen članek za vse, ki hočete videti, kakšne rezultate dosega navit Cyrix. Osebno mi je bilo po branju tega kar malo toplo pri srcu. Ogled priporočljiv.