Wired News - Google je ogromno podjetje z več kot 50.000 zaposlenimi in več kot ducatom najrazličnejših izdelkov, ki poganjajo vse od iskalnika na spletu in zemljevidov do več kot milijarde pametnih telefonov. Rachel Potvin je minuli teden na konferenčnem predavanju razkrila več podrobnosti o sistemu, ki skrbi za vso kodo v ozadju. Googlove izdelke namreč poganjata več kot dve milijardi vrstic kode, do katere imajo dostop vsi inženirji, ki jo tudi vsakodnevno posodabljajo.

Tu govorimo o izdelkih, kot so Google Search, Google Maps, Google Docs, Google+, Google Calendar, Gmail, YouTube, ki si delijo dobršen del kode. Google ima zato postavljen interni repozitorij, ki je podoben GitHub in do katerega ima dostop 25.000 inženirjev. To pomeni, da lahko...

Phoronix - Na Phoronixu so izvedli zanimiv eksperiment, koder so ugotavljali, koliko je Linux v zadnjih petih letih postal hitrejši ali počasnejši. V ta namen so primerjali jedra (vse večje izdaje) od 2.6.12, ki je bil izdan leta 2005 in je imel dobrih šest milijonov vrstic kode, do najnovejšega 2.6.37, ki pa ima skoraj 14 milijonov vrstic kode. Skupno so preizkušali 26 jeder. Rezultati so pokazali, da dodajanje novih funkcionalnosti in rast obsega kode večidel nista prispevala k upočasnitvi sistema. Slabše so se novejši sistemi odrezali v testih: GnuPG File Encryption, prenos 10 GB prek TCP, Apache dostava statičnih strani in IOZone. V Apache Compilation in Disk Transactions je sistem hitrejši, drugod pa bistvenih razlik ni.

Slashdot - Linux je resda brezplačen operacijski sistem, ki se je začel ljubiteljsko, a je postal resni igralec na trgu. In brezplačnost programske opreme ne pomeni, da so njegovi pisci revni kot cerkvene miši, ugotavlja Jonathan Corbet, ustanovitelj LWN.net in eden izmed sodelujočih pri dopolnjevanju jedra, na konferenci v novozelandskem Wellingtonu. Analiza kode, ki je bila v Linuxovo jedro dodana med decembrom 2008 in januarjem 2010, kaže, da so tri četrtine kode prispevali programerji, ki so bili za to početje plačani. V tem...

bit-tech.net - Lucasartsova odločitev oživitve slavne serije Monkey Island, ki se je začela z modernizacijo (zgolj grafično) prve igre, The Secret of Monkey Island, je botrovala odkritju dodatne vsebine v izvorni kodi. Vodja predelave, Adam Bormann, je vrstico za vrstico pregledoval staro kodo ter ob njej odkrival delovanje pogona SCUMM in ugotavljal, kako vključiti sistem nasvetov. Navdušen je bil nad načinom programiranja, saj je prvotna ekipa pod vodstvom Rona Gilberta in Tima Schaferja obdržala celotno izvorno kodo, ki je bila kadarkoli napisana, poleg vseh komentarjev, ki so do potankosti opisovali namen in delovanje posameznih delov kode. V primeru popravljanja hrošča so spisali nov del kode,...

Schneier.com - Če ste bili do sedaj mnenja, da je v praksi nemogoče napisati kopleksnejši program, ki ne bi vseboval programskih hroščev, je skupina zbrana okrog profesorja Gernota Heiserja iz avstralske University of New South Wales dokazala nasprotno. Uspeli so namreč potolči prav vse programske hrošče v operacijskem sistemu in to tudi dokazati.

Njihov operacijski sitem je tako 100-odstotno varen pred napakami in sesutji. Žal pa ne gre za kakšen popularen operacijski sistem, pač pa za operacijski sistem seL4 microkernel.

Operacijski sistem vsebuje 7500 vrstic kode, pregled, ki ga je opravljalo šest ljudi, pa je trajal več kot pet let. V povprečju je tako en človek na leto pregledal 250 vrstic.

Po mnenju Heiserja ima povprečen program približno 10 hroščev na 1000 vrstic kode, pri zelo skrbno napisanih programih pa je število hroščev mogoče zmanjšati na 1 do 3. Glede na to, da imata operacijska sistema Linux in Windows okrog 50 milijonov vrstic kode, bi njun pregled zahteval vsaj 200.000...

Schneier.com - V sodnem postopku proti državi, kjer se pritožujejo nad izidom testa alkoholiziranosti, je tožilec dosegel, da so na ogled dobili izvorno kodo alkotesta Draeger Alcotest 7110 MKIII-C. Proizvajalec se je sprva branil, da je koda odlična, razkritje le-te pa bi škodovalo njihovemu poslu (slednje se je izkazalo za resnično). Pridobljeno kodo je tožilec predal družbi Base One Technologies, ki jo je dodobra pregledala in našla nekaj zanimivh protez pri pisanju le-te. Izredno slaba struktura same kode, ki je posledica postopnega razvoja, žal ni edina težava, saj je polna potencialnih napak (bilo naj bi jih kar 19.400), samozaznavanje napak pa je obupno slabo, saj mora biti npr. pretok zraka previsok vsaj 32-krat zapored, da napako sploh javi.

Zaznava vsebnost alkohola v zraku je zmožna 4096 različnih vrednosti, koda pa to deli z 256, tako da ima končni rezultat le 16 različnih vrednosti, kar je seveda le del prvotne točnosti. Izredno čudno pa je tudi računanje povprečja različnih...

Slashdot - Nizozemska univerza je prejela 2,5 milijona evrov denarja od Evropskega raziskovalnega sveta, s katerim bodo naslednjih pet let delali na razvoju unixovskega operacijskega sistema Minix. Trije raziskovalci in še dva programerja bodo poskušali razviti operacijski sistem, ki bo zanesljivejši in varnejši od Linuxa in Windows. Kot pravi (PDF projekta) profesor Andrew S. Tanenbaum z Vrije Universiteit, ki je tudi avtor Minixa, se bodo osredotočili na avtomatsko razhroščevanje.

Želijo si izdelati operacijski sistem, ki se bo sam popravil, ko bo zaznal napako. Tanenbaum pojasnjuje, da je ključna prednost Minixa majhno jedro operacijskega sistema, v katerega niso vključeni gonilniki, in obsega borih 5000 vrstic kode, kar lahko en programer dojame v kakšnem tednu. V sistemih z monolitnim jedrom, kakršen je na primer FreeBSD, kjer je več milijonov vrstic kode, zraven pa se vrinejo še gonilniki in podobna šara, je praktično nemogoče, da bi posameznik razumel celotno kodo, dodaja Tanenbaum,...

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

Microsoft - Microsoft si je zastavil vprašanje, kako bi bilo zgraditi OS, ki bi bil narejen od začetka in z zanesljivostjo v mislih. Uganili ste, operacijskemu sistemu ni ime Windows, novo stvaritev so zaenkrat poimenovali Singularity.

Podobno vprašanje so si zastavili tudi na Fraunhoferjevem inštitutu za računalniško arhitekturo in programsko tehniko ( FIRST), ko so razvijali svoj minimalistični operacijski sistem z zgolj 3500 vrsticami kode po imenu BOSS, pa tudi na Fraunhoferjevem Inštitutu za eksperimentalni programski inženiring (IESE) v Kaiserslauternu s projektom Marmot, kjer je operacijski sistem sestavljen iz posameznih delov, ki delujejo popolnoma neodvisno, kot LEGO kocke.

Takšen pristop namerava ubrati tudi Microsoft pri izpeljavi Singularityja, kar lahko izveste iz zadnjega poročila, kaj pa se bo s tem raziskovalnim projektom (ki vključuje še nekaj drugih) zgodilo, še ni znano.

ZDNet - Že dolgo je znano, da SCO toži IBM, Redhat in še nekaj podjetij zaradi domnevnega kršenja avtorskih pravic. Spor je splošno znan; SCO trdi, da se v Linuxovem jedru nahaja nekaj vrstic kode, ki je ukradena iz operacijskega sistema UNIX, katerega lastnik naj bi bili. SCO seveda ne priznava licenc GPL, hkrati pa še vedno prodaja svojo distribucijo SCOLinux, seveda pod licenco GPL.

IBM je zato preteklo sredo vložil sodni zahtevek za prepoved prodaje SCO Linuxa, saj je SCO prepovedano kopiral šestnajst različnih paketov IBM-ove zaščitene izvorne kode, izdane pa pod licenco GPL, ki je SCO ne priznava in celó pravi, da je protiustavna. Več o tem.

Kot kaže, je SCO ponovno uspel samega sebe ustreliti v nogo ...

Slo-Tech - Od šestega novembra leta Gospodovega 2000 ste vi, uporabniki, tista prava gonilna sila naše strani, v forum napisali že 200.000 sporočil. Radujmo se! Klik!