Microsoft - V Microsoftovem raziskovalnem oddelku so v obstojno stekleno ploščico uspešno "zapekli" in nato prebrali dolgometražni film ter s tem dokazali smiselnost ideje o tovrstnem shranjevanju posnetkov, ki jo razvijajo v okviru projekta Project Silica.

Količina podatkov, ki jih iz sebe bruha človeška civilizacija, se skokovito povečuje, kar pomeni rastoče breme za tiste, ki se jih trudijo na ta ali oni način ohraniti za prihodnje rodove. Arhiviranje digitalnih informacij še vedno sloni na magnetnih trakovih, optičnih medijih in magnetnih diskih, ki pa začno zaznavno propadati in uničevati vsebino že po petih letih. Zato na primer v studijih Warner Bros., kjer si ne morejo privoščiti uničenja klasik, kakršna je V vrtincu, digitalno arhivirane vsebine dosledno prepišejo vsaka tri leta - kar pa pomeni nemalo stroškov.

Zato že dlje časa potekajo raziskave v smeri medijev, ki bi omogočali dolgotrajnejši zapis ničel in enic. Leta 2010 so na Univerzi v Kjotu demonstrirali koncept zapisa v...

Slo-Tech - Nekdanjo dominanco optični medijev za prenos večjih količin podatkov so izpodjedli najprej poceni prenosni diski, kasneje USB-ključi in v zadnjem času še širokopasovne internetne povezave. Največji format optičnih medijev, ki se uporablja v javnosti, pa je ostal pri 100 GB, če vzamemo dvoslojni dvostranski Blu-ray. Sony in Panasonic sta napovedala novo verzijo optičnih medijev, ki bodo sprva shranili 300 GB, v prihodnosti pa 500 GB in 1 TB.

Imenovali se bodo Archival Disc in bodo na voljo sredi prihodnjega leta v najnižji kapaciteti, kasneje pa še v višjih. Proizvajalca zatrjujeta, da imajo optični mediji izvrstne lastnosti za dolgoročno hranjenje podatkov, kot so odpornost na prah in vodo, nihanje...

engadget - Raziskovalci iz General Electrica poročajo, da so uspeli na optični medij v velikosti običajne zgoščenke zapisati 500 GB podatkov, kar je 100-krat več od DVD-jev in 20-krat več od medijev Blu-ray. Zapisovanje poteka z enako hitrostjo, kot je mogoče peči blu-rayje, kar bi pomenilo tri ure za zapis celotnega ploščka. Sedaj bodo primerke medijev in tehnologijo posredovali usposobljenim partnerjem, katere bodo poizkusili prepričati v odkup licence in masovno proizvodnjo.

Gre za tako imenovani mikroholografski zapis podatkov. V principu se podatki zapisujejo z laserjem podobno kot na klasične optične medije, le da pri holografskem zapisu ni strogih omejitev, koliko plasti se uporabi. Medtem ko CD-ji uporabljajo eno plast in...

BBC - Bližajoči se konec programa Space Shuttle pomeni, da NASA počasi odprodaja nepotrebne komponente, ki bi po zaključku misij obležale v skladiščih. Mednje sodijo tudi računalniki, ki pa bi jih bilo treba pred prodajo očistiti podatkov, česar NASA ni ugotovila. To ugotavlja notranja revizija, ki so jo izvedli v štirih centrih in prav v vseh so odkrili resne pomanjkljivosti pri uničevanju podatkov.

Preverili so prakso v vesoljskih centrih Kennedy in Johnson ter v raziskovalnih centrih Ames in Langley. Ugotovili so, da so vsaj v desetih primerih prodajali računalnike, ki niso prestali postopka za uničenje podatkov, še štirje pa so bili namenjeni za prodajo. Nekaj računalnikov je bilo...

X-Bit Labs - Profesor Hirojuki Jokojama z Univerze Tohoku je v sodelovanju s Sonyjevim laboratorijem za napredne materiale iznašel modroviolični ultrahiter pulzni polprevodniški laser, ki zmore fokusirati 100 W svetlobe, kar naj bi pomagalo pri izdelavi optičnega medija, ki bo kapaciteto blu-rayjev povečal za faktor 20. Gre za pulzni vir z valovno dolžino 405 nm, ki generira pulze v trajanju 3 ps z močjo 100 W in frekvenco ponovitve 1 GHz. Podobne naprave so v preteklosti že uporabljali, a so bile velike, nepraktične in zapletene za uporabo, skratka povsem neuporabne za masovno uporabo v bralnikih optičnih medijev. Odkritje naj bi imelo kopico uporab, poleg prostornejših zgoščenk omenimo še trorazsežno nanoproizvodnjo anorganskih/organskih materialov. Do uporabnega izdelka je seveda še daleč.

TG Daily - Optični mediji očitno še niso povedali svoje zadnje besede, saj bi lahko uporaba laserjev revolucionirala način in gostoto zapisa podatkov, ki jih zdaj hranimo v NAND čipih, na vrtečih se magnetnih ploščah oz. na običajnih optičnih medijih. V prihodnosti bi za shranjevanje podatkov lahko uporabljali kristale kuhinjske soli (NaCl), ki jih je že mogoče izdelati z dovolj natančnosti na tako majhni skali, da bi v velikost sladkorne kocke shranili kar terabajt podatkov.

Ustvarjanje malih kristalov v želatini poteka z uporabo vsaj dveh šibkih laserjev, postopek pa je omogočilo odkritje, da tudi vidna svetloba lahko sproži formacijo kristalne strukture. Posledično bi lahko tako izdelali optične medije, sestavljene iz znatnega števila plasti, namesto trenutno popularnih eno- do dvoplastnih vrtečih se medijev....

Washington Post - Na začetku tedna smo poročali o hudem spodrsljaju Microsofta in T-Mobila, za katera je kazalo, da sta uspela izgubiti vse podatke, ki so jih njunemu oblaku zaupali uporabniki Sidekicka. Zgodba ni tako črna, saj je Microsoftu uspelo iz večnih lovišč priklicati večino podatkov. Roz Ho iz Microsofta je dejal, da so obnovili "večino, če ne vseh" podatkov. Ugotovili so, da je izpad povzročila sistemska napaka, ki je zakrivila izgubo podatkov v glavni bazi in varnostnih kopijah. Ho trdi, da je prizadetih le malo uporabnikov. Problem pri Sidekicku, ki je izšel daljnega leta 2002 in uporablja za tisti čas skrajno napredno tehniko hranjenja podatkov v oddaljenem oblaku, je nezmožnost enostavne izdelave varnostnih kopij na lokalni računalnik, zaradi česar je napaka tudi tako hudo usekala.

MacRumors.com - Applova nova podrazličica operacijskega sistema Mac OS X 10.6 Snow Leopard, ki je izšla konec avgusta in v začetku septembra doživela zgolj manjšo nadgradnjo na 10.6.1, ima težave z izgubljanjem podatkov. Konec prejšnjega tedna so se na internetu začele kopičiti pritožbe uporabnikov, ki naj bi jim snežni leopard snedel podatke. Uporabniki so namreč nepojasnjeno pristali v profilu Gost na lastnem računalniku, pri čemer za njihovimi podatki ni bilo sledu. Podrobnejše analize so pokazale, da do težav prihaja na računalnikih, ki so imeli račun Gost vključen že pred nadgradnjo na zadnjo verzijo, in so po...

PC Pro - Tile Britanci ga nadpovprečno pogosto in hudo lomijo, ko se znajdejo na področju varovanja osebnih podatkov. Veliki met jim je to pot uspel z elektronsko pošto. Ponudnik dostopa do interneta Demon Internet je namreč svojim strankam poslal e-račun, ki mu je priložil Excelovo preglednico, v kateri so osebni podatki več kot 3600 uporabnikov. Notri najdemo polna imena, elektronske naslove, telefonske številke in imena podjetij. Dvoje polj nima oznake, kaj se v njiju zapisuje, po obliki pa gre sklepati, da so uporabniška imena in gesla za dostop do storitev. Med strankami so celo policijske postaje, vladni uslužbenci itn. Kakopak datoteka ni bila niti zaklenjena, kaj šele kriptirana.

Za napako v podjetju krivijo človeški faktor in pojasnjujejo, da na plano niso spustili nobenih bančnih ali finančnih informacij, kot so številke kreditnih kartic ipd. Takoj po odkritju so poskrbeli za zaščito podatkov prizadetih uporabnikov in se uporabnikom tudi opravičili. Medtem pa časnik PC Pro...

Slashdot - Tukaj ne govorimo o magnetni plošči ali optičnem mediju v velikosti A4, gre za dejanska mrtva drevesa. Sainul Abideen je namreč iznašel tehnologijo, s pomočjo katere lahko poljubne podatke zapišemo v obliki geometrijskih vzorcev različnih barv, ki jih nato preprosto natisnemo na papir, ko želimo podatke prebrati, pa jih najprej poskeniramo in nato pretvorimo v prvotno obliko.

Gostota zapisa pisanega papirčka bi tako naj bila kar 2.7 GB na kvadratni palec, stvar pa ima tudi druge prednosti - tovrsten medij je možno izdelati mnogo ceneje kot danes najbolj razširjene optične diske iz polikarbonatov in osrečuje tudi Zelene, saj je biorazgradljiv. Več na Slashdotu.

CNN - Dvakrat trša kot titan, ne rjavi, hkrati pa jo lahko ulivamo kot plastiko. Znanstvena fantastika? Niti ne. Postopek izdelave take kovine je znan že precej časa - normalna kovina ob ohlajanju tvori kristalne strukture, če pa nekatere zlitine ne ohlajamo počasi, ampak hitro, se ne tvorijo kristalne strukture, temveč ostane struktura podobna vodi ali plinu. Do sedaj ni bilo mogoče izdelovati večje količine takega materiala - da so lahko kovino dosti hitro ohladili, so laho izdelovali le tanke trakove. Sedaj pa nič več - kot si lahko preberemo v tej zgodbi, je znanstvenikom uspelo narediti postopek za itdelavo večjih količin. Problem ostaja cena - 20 do 30 zelencev za kilogram, drugače pa se zadevo lahko uporablja na veliko področjih - na primer pri palicah za golf, kijih za baseball, itd.

Ostaja pa seveda en problem - nihče ne bi rad videl, da bi se tak kos kovine naenkrat začel sprehajati okoli v stilu Terminatorja 2 [:D]....

Computer Peripherals - Japonski znanstveniki so pred kratkim objavili resnično revolucionarno tehnologijo za shranjevanje podatkov, ki temelji na steklu in zelo redkem elementu z imenom samarij. S pomočjo njihove tehnike je tako mogoče na s samarijem obdelano steklo zapisovati podatke z zelo kratkimi laserskimi pulsi. Laser na steklu ustvari luminoscentno pikico velikosti 400 nanometrov, pikice pa so med seboj oddaljene samo okoli 100 nanometrov. V en kubični centimeter samarijskega stekla bi tako lahko zapisali kar 1000 GB podatkov, kar je, milo rečeno, ogromno. Seveda pa je tehnologija še v povojih in potreben bo precejšenj napredek, da bo postala splošno uporabna. Femtosekundni laserji so namreč izjemno dragi, samarij je redek, prav tako pa ni znana velikost in poraba energije naprave, ki bi bila potrebna za branje takšnih podatkov. Kljub vsemu pa vsekakor gre za izjemno obetavno tehnologijo, in če vas zanima več, kar pojdite sem.