»

Univerza Rice in DARPA razvijata nov način programiranja: samodokončaj

Slo-Tech - Univerza Rice v sodelovanju z ameriško vojaško agencijo DARPA vodi projekt Plinij, ki si postavlja zelo smel cilj poenostavitve programiranja. Glavna premisa je pisanje čedalje bolj kompleksne programske kode, ki ga ljudje še vedno opravljajo ročno vrstico po vrstico. Projekt, ki se imenuje po rimskem zgodovinarju, poteka v okviru širšega programa MUSE.

Zamisel je preprosta, a se zdi za današnje čase skorajda znanstvena fantastika. Ker je na svetu prosto dostopnih na milijarde vrstic programske kode, je nesmiselno enake probleme reševati vedno znova in znova. Projekt, ki bo težek 11 milijonov dolarjev, opisujejo kot funkciji samodokončanja in preverjanja sintakse (autocomplete in spell-check) za programiranje. Programer napiše nekaj...

19 komentarjev

Microsoft prenavlja črtno kodo

Izobraževalni letak

vir: CNet
CNet - Že na lanskoletnem CESu so pri Microsoftu predstavili projekt, s katerim bi dopolnili črtno kodo. V primerjavi z dvo-bitno eno-dimenzijsko omejitvijo črtne kode Microsoftov Tag lahko zadrži mnogo več informacij, kar ga naredi mnogo bolj uporabnega v resničnem svetu, kjer ni čitalcev črtne kode. Po drugi strani ima danes praktično vsak mobilni telefon vgrajen tudi fotoaparat, s katerim je mogoče prebrati Tag. Microsoft je zadnje čase nadvse aktiven pri promoviranju Taga kar kažejo tudi s programsko opremo za dešifriranje oznak, ki ni na voljo le za pametne mobilnike, temveč tudi za najcenejše mobilne telefone, ki se lahko povežejo na splet. Microsoftov Tag je 5-vrstična koda z deset trikotniki na vrstico, ki so lahko v štirih različnih...

9 komentarjev

Črtne kode beremo že 35 let

Črtna koda

vir: Wikipedia
ComputerWorld - Danes mineva 35 let, odkar je bil uporabljen prvi laserski čitalec za branje črtne kode. Znameniti dogodek se je zgodil 26. junija 1974 v Marshevem supermarketu v mestu Troy v ameriški zvezni državi Ohio, ko je neka stranka kupila paket 10 žvečilnih gumijev. Za prve patente za črtne kode so sicer prijavljali že od konca 50. let, a same po sebi brez bralnikov niso bile uporabne. Jerome Schwartz ga je kasneje izumil in soustanovil podjetje Symbol Technologies, ki ga je predlani prevzela Motorola. Tehnologija črtnih kod je tako napredovala, da je njihova uporaba danes samoumevna, saj jih imamo na vseh izdelkih. Ocenjujejo, da se vsak dan prebere 10 milijard črtnih kod. Njihova uporaba daleč presega...

30 komentarjev

HP-jev vpoklic baterij za prenosne računalnike

Slashdot - HP je začel z vpoklicem okoli 135.000 baterij za prenosnike, po tem, ko so prejeli poročila o 16 primerih pregretja in staljenja baterij, ki se uporabljajo v prenosnikih HP Pavilion, Compaq Presario, HP Compaq in Compaq Evo.

Baterije so se vgrajevale v prenosnike med marcem 2004 in majem 2005 in so označene s črtno kodo, ki se začenja oznakami GC, IA, L0 ali L1. Za natančnejša navodila pri indentifikaciji baterije in spisek modelov, ki lahko vsebujejo baterijo z napako, si oglejte tole objavo, izvirna novica pa se nahaja tukaj.

4 komentarji

Črtne kode poenotene

Slashdot -

Črtne kode, neopazni črno-beli trakovi, ki nas spremljajo na vseh aritklih in jih sploh ne opazimo več, so bile predmet vročih polemik o poenotenju. Leta 1977 je Evropska unija patentirala svoje črtne kode, ki so imele, med drugim tudi zaradi ločevanja držav, eno cifro več kot ameriške. Evropski standard trinajstih števk so začeli uporabljati povsod po svetu, razen v ZDA in Kanadi, kjer so ostali pri dvanajstih.

Zavoljo globalizacije so poenotene tude črtne kode, a tokrat je zmagala Evropa in ameriška industrijska prevlada je doživela manjšo erozijo, kakor so se izrazili pri The New York Times. Seveda ne gre za nobeno tragedijo. Naslednje leto bodo ameriški čitalci črtnih kod morali brati tudi trinajstmestne kode. Da, v tem primeru so se tudi Američani morali prilagoditi globalnemu standardu. Slashdot

5 komentarjev

Se bodo digitalne kamere poslovile?

Infosync - Najprej Sonyericsson, nato Nokia. Analitiki najavljajo da bodo do leta 2002 proizvajalci mobilnih telefonov prodali okoli 16 milijinov mobilnih telefonov z integrirano kamero, do leta 2007 pa kar 147 milijonov tovrstnih izdelkov. Tako naj bi se povečala prodaja mobilcev s kamero v primerjavi z digitalnimi kamerami.

Precej optimistične napovedi, saj so taki mobilci precej dragi (vsaj zame [:D]) in marsikdo si jih ne more in si jih ne bo mogel privoščiti, sploh ko bodo naši operaterji počasi zviševali cene storitev.

1 komentar