CNet - Na eni strani gnečo v elektronskih predalih zmanjšujejo filtri proti spamu, ki preprečujejo vstop nezaželene elektronske pošte, a kar se uspe prebiti skoznje, v predalih tudi ostane. Če jih redno ne čistimo, se kmalu tako napolnijo, da brskanje po njih spominja na iskanje šivanke v kopici sena. Zato izvršni direktor podjetja OtherInBox Joshua Baer predlaga razširitev standarda za e-pošto z dodatnim poljem za veljavnost za čiščenje še na drugi strani.

Kot je pojasnil na konferenci Inbox Love, bi elektronska sporočila dobila novo polje v glavi, kjer bi pisala veljavnost. Po preteku tega datuma bi se sporočila avtomatično izbrisala iz elektronskega predala. Sporočila o raznih trgovskih akcijah, dobavnice, opomniki in...

ComputerWorld - Sedaj, ko je na splet priromalo 250.000 ameriških depeš, so te seveda pod budnim očesom javnosti in gotovo bomo vsak dan izvedeli kakšno cvetko iz njih. Ena izmed depeš govori tudi o lanskem napadu na Google in druga ameriška podjetja, ki so izvirali iz Kitajske. Sodeč po teh dokumentih, je bil napad na Google del usklajene kampanje računalniške sabotaže, ki so jo izvedli vladni operativci, zasebni računalniški strokovnjaki in drugi kriminalci, vse pa je rekrutirala kitajska vlada. Vdirali so v računalniške sisteme ameriške vlade in njenih zahodnih zaveznic ter podjetij vse od leta 2002.

Sicer so že kmalu po napadu sumili, da ga je naročila kitajska vlada, saj so izvor izsledili do kitajskih univerz, a konkretnih dokazov ni bilo. Google trdi, da je bil namen napadov pridobiti si dostop do elektronskih predalov aktivistov za človekove pravice in da jim to ni uspelo.

Slashdot - Podjetje BitDefender, znano tudi po istoimenskem protivirusnem programu, je izvedlo študijo o varnosti in raznolikosti gesel. Rezultati so žalostno pričakovani. Med več kot četrt milijona udeležencev raziskave jih je imelo več kot tri četrtine identično geslo za socialna omrežja (Facebook, Twitter, Orkut ...) in za elektronski predal.

Osebne podatke so zbrali z blogov, torrentskih datotek, spletnih orodij za sodelovanje in drugih virov, kjer trosimo osebne podatke ali pa jih je moč najti že zbrane. Od teh je bilo 43 odstotkov gesel objavljenih prek orodij za spletno sodelovanje, 21 odstotkov na blogih, 18 odstotkov na socialnih omrežjih in 10 odstotkov prek datotek torrent. Nadalje so odkrili, da je bilo od teh kompromitiranih uporabniških imen in gesel 87 odstotkov še vedno aktivnih. Žal v raziskavi ni podatkov, koliko gesel je identičnih tudi za elektronsko bančništvo, a predpostavimo lahko, da mnogo preveč.

Google - Google je predstavil novo možnost SSL Search, ki omogoča varno enkriptirano iskanje po spletu. Pri običajnem iskanju so podatki, ki se prenašajo med Googlom in uporabniki, vidni vsem vmesnim členom. Z uporabo enkripcije SSL bo Google temu napravil konec, tako da bo sedaj mogoče zahtevke posredovati in zadetke prejeti po šifrirani povezavi.

Že v začetku leta je Google kot privzet način dostopa do elektronskega predala Gmail postavil SSL, sedaj pa je na enak način z naslovom https://www.google.com dosegljiv tudi iskalnik. Varno povezavo prepoznate po ključavnici v statusni vrstici brskalnika in, pri Googlu, tudi po spremenjenem logotipu na naslovni strani.

Ars Technica - Dvaindvajsetletni David Kernell si je svoje trenutke slave privoščil med ameriško volilno bitko leta 2008, ko je Sarah Palin kandidirala za mesto ameriške podpredsednice v kampaniji republikanca Johna McCaina. Kernell je namreč takrat z nekoliko ugibanja pravilno odgovoril na vprašanja za ponastavitev gesla za elektronski predal pri Yahooju in pridobil dostop do elektronske pošte Sarah Palin. Kakšnih sočnih podrobnosti Kernell ni našel, tako da je takrat še največ prahu dvignila polemika, zakaj podpredsedniška kandidatka in guvernerka Aljaske uporablja brezplačen elektronski predal namesto vladnega.

Čeprav je Kernell vsebino spletu priobčil anonimno, so ga preiskovalci izsledili. IP-naslov je...

Wired News - Seveda samo v ZDA.
Kot poroča Wired je namreč Prizivno sodišče prvega okrožja razsodilo, da ponudniki elektronske pošte ne kršijo zakona, če berejo e-pošto svojih uporabnikov brez njihovega soglasja. Seveda pa pošte ne smejo prestreči med prenosom (tim. snifanje), saj je to prepovedano z Electronic Communication Privacy Act, pač pa jo lahko preberejo "šele" ko se shrani v elektronskem predalu.

Najbolj smešno (ali žalostno, kakor vzamete) pri vsej stvari pa je to, da je dostopanje do elektronskega predala celo enostavneje kot prestrezanje med prenosom.

Je odveč poudariti, da imajo Hotmail, Yahoo, GMail in ostali večji ponudniki elektronske pošte svoje strežnike večinoma v ZDA...?