Slo-Tech - Pred dvema desetletjema se je münchenska mestna uprava odločila prestopiti na Linux, s čimer naj bi privarčevali milijone. Rezultat je bil katastrofalen, saj so po prehodu naredili korak nazaj in se vrnili na Windows, kar je stalo skoraj sto milijonov evrov. Sedaj želi isto poizkusiti zvezna država Schleswig-Holstein.

Več kot 30.000 računalnikov javne uprave bodo v celoti prestavili na Linux. To pomeni, da bodo zamenjali operacijski sistem, pisarniški paket v LibreOffice, druge izdelke (Nextcloud, Open Xchange/Thunderbird, Univention AD-Connector) in internetno telefonijo. Zamenjali bodo torej Windows, Office in tudi oblačne storitve, kot so Sharepoint, Exchange in Outlook. S prehodom si želijo zagotoviti digitalno suverenost, kamor sodijo neodvisnost, varnost in trajnost. Eden izmed povodov za odločitev je tudi ugotovitev, da je Evropska komisija kršila splošno uredbo z uporabo paketa Microsoft 365.

Nemčija ni edina država, ki se odmika od Microsofta. Najdlje so pri tem Kitajci,...

Slo-Tech - Zaposleni v züriški mestni upravi so v ponedeljek prejeli plače za mesec februar, ki so bile dvakrat višje kot običajno. Delodajalec je zaposlene kmalu obvestil, da so zaradi računalniške napake pomotoma izplačali dvojne plače. Približno 30.000 zaposlenih je tako prejelo 175 milijonov frankov preveč (od koder is lahko izračunamo povprečno plačo), kar bodo morali seveda vrniti. Oblasti se trudijo vzpostaviti poenostavljen ali avtomatični postopek za vrnitev presežnega dela.

Napaka se je zgodila v Zuercher Kantonalbanki, ki izvaja izplačila plač za javne uslužbence v mestni upravi. Banka je potrdila, da se je napaka zgodila v programski opremi enega izmed podizvajalcev Swisscom AG, ki jo uporablja banka. Podjetje je takisto potrdilo, da se zavedajo resnosti incidenta, ki so ga že diagnosticirali.

A za zdaj je ZKB lahko prejemnike denarja le pozvala, naj denarja ne potrošijo, temveč počakajo na podrobna navodila, kako in kam ga vrniti. Mestna uprava je medtem zaposlenim sporočila,...

Slo-Tech - Medtem ko se je v Münchnu prehod na Linux končal klavrno, so v Barceloni prepričani, da bo drugače. Tamkajšnja mestna oblast želi na računalnike v mestni upravi namesto Windows namestiti Linux, prav tako bodo zamenjali tudi programe. Projekt naj bi bil končan že prihodnje leto.

Za začetek bodo zamenjali le aplikacije. Namesto Exchange Serverja in Outlooka bodo uporabljali OpenXchange, Internet Explorer se bo poslovil zaradi Firefoxa, LibreOffice bo nasledil Microsoft Office. Kasneje bodo zamenjali tudi operacijski sistem, in sicer so se odločili za najpopularnejšo Linuxovo distribucijo Ubuntu. Povedali so, da so v pilotni fazi projekta Ubuntu že namestili na 1000 računalnikov.

Zaradi migracije bo 70 odstotkov celotnega proračuna za IT namenjenega odprtokodni...

Slo-Tech - Münchenski mestni svet je po pričakovanjih sledil predlogu odbora za administracijo, ki je pred dvema tednoma dokončno priporočil povratek na Windows in na seji podprl umik Linuxa z računalnikov v mestni upravi. Leta 2003 začeti projekt migracije mestne uprave na Linux, v sklopu katere je potekala tudi temeljita reorganizacija IT-služb, je tako končan. Do leta 2022 bodo na računalnikih ponovno poganjali Windows.

Po končnem glasovanju so razkrili tudi oceno stroškov, ki so jo do glasovanja skrivali. Da bo približno 18.500 računalnikov z Linuxovo distribucijo LiMux in 10.700 računalnikov s starimi verzijami Windows prestopilo na novo različico Windows, bodo zapravili 86 milijonov evrov. Od tega bodo pet milijonov evrov porabili za nadgradnjo strojne opreme, 24...

The Register - Prihodnji teden bo münchenski mestni svet zabil še zadnji žebelj v krsto Linuxa v mestni upravi. Nekoč največji organiziran prehod organizacije na odprto kodo se je vmes izrodil v največji tovrstni fiasko in največjo vrnitev v Microsoftov objem. V četrtek, 23. 11., bo mestni svet še zadnjič glasoval o dokončnem povratku k Microsoftu, ki ga bo skoraj zagotovo potrdil. Odbor za administracijo in kadre je namreč že sprejel sklep, o katerem bo sedaj glasoval še celoten svet. Ker imata tudi v svetu večino stranki CDU in SPD, presenečenj ni pričakovati.

München je leta 2003 sporočil, da bo preučil možnosti za prihranek s prehodom na odprtokodno programsko opremo. Migracija...

Slo-Tech - Gotovo se še spomnite največjega prehoda na odprto kodo, ki ga je leta 2003 napovedala mestna uprava v Münchnu, tri leta pozneje začela in ga desetletje pozneje tudi bolj ali manj uspešno dokončala. S tem naj bi prihranili več deset milijonov evrov, a zgodba je kompleksnejša. Ob najavi prehoda na Linux je v München odletel sam Microsoftov predsednik, pa ni pomagalo. Tedaj. München se je zavezal prestopiti na lastno debiansko distribucijo Limux, OpenOffice (ki je vmes postal LibreOffice), Firefox in ostalo odprtokodno programsko opremo. Sedaj je situacija bistveno drugačna. V projektu že nekaj časa škripa in ta teden ga utegnejo pokopati.

Že leta 2014 so se prvikrat pojavila glasna...

Slo-Tech - Najbolj znan prehod javne uprave na odprto kodo je brez dvoma münchenski, ki so ga izglasovali leta 2003, začeli tri leta pozneje in predlani zaključili. Z uporabo na Ubuntuju osnovane lastne distribucije LiMux na 15.000 napravah naj bi bili prihranili 10 milijonov evrov v primerjavi z vztrajanjem na ekosistemu Windows in kazalo je, da gre za eno največjih Linuxovih zgodb o uspehu. A ljudje so trmasti, politiki pa še posebej. Lani so se pojavili pritiski nekaterih politikov, da naj mestna uprava prestopi...

TechRepublic - Eden najbolj znanih primerov prestopa na Linux je gotovo München, ki je junija 2004 sprejel odločitev o selitvi celotnih mestnih oblasti z Microsoftovo programske opreme na odprtokodno. Celoten postopek je trajal devet let, v tem času pa so se vrstile tako kritike kot pohvale projekta. Sedaj je postopek bolj ali manj končan, v Münchnu pa so prepričani, da je končni rezultat zelo dober. Oktobra letos, ko je bil projekt končan, je na Linux prestopilo 14.800 uporabnikov, na OpenOffice pa 15.000.

Večkrat preberemo, da je pri tovrstnih prestopih glavni pomislek finančni prihranek, a to ni glavna stvar. Vsaj kar se tiča Münchna, so ocene o prihranku sila različne. Mestne oblasti pravijo, da so privarčevale 10 milijonov evrov, ker ni bilo treba obnoviti Microsoftovih licenc in nadgraditi računalnikov. Prav slednje je pomembne faktor, saj odprta...

Heise - Medtem ko so v Freiburgu nad Linuxom obupali in izračunali, da jih uporaba odprte kode stane več kakor Microsoftove, v Münchnu ugotavljajo, da lahko z Linuxom privarčujejo, če se migracije lotijo, kot se spodobi. O migraciji so se začeli pogovarjati leta 2003, izvajati so jo začeli leta 2006 in jo letos večidel zaključili. Marca so izračunali, da so prihranili več kot štiri milijone evrov, sedaj pa ugotavljajo, da je prihranek še bistveno večji. Privarčevali so dobrih 10 milijonov evrov.

V mestnem svetu je...