Nature - Klasični silicijevi tranzistorji so naokrog že več kot pol stoletja in čas je, da dobijo svoje naslednike. Raziskovalci z Yala in južnokorejskega instituta v Gwangjuju so v zadnji številki revije Nature pokazali prvi delujoči molekularni tranzistor. Uporabili so molekulo 1,4-benzenditiola, ki ima zlate kontakte. S spreminjanjem napetosti, ki so jo pritisnili nanje, so nadzorovali energijske nivoje molekule, s čimer se da kontrolirati tok, ki teče skoznjo. Benzenovi derivati so zaradi svojega konjugiranega elektronskega sistema še posebej primerni za tok elektronov in igranje z elektronskimi nivoji.

Delo nadaljuje poizkuse iz leta 1990, ko je ekipa z Yala ugotovila, kako ujeti molekulo med električne kontakte. Južnokorejska raziskovalna ekipa je medtem razvila nove...

Slashdot - Sinteza DNK že sama po sebi ni preprost proces, da pa bi DNK uspeli izdelati iz skoraj popolnoma sintetičnih snovi, je bilo do danes nepredstavljivo - a so japonski znanstveniki uspeli premagati tudi to oviro in iz sintetičnih snovi ustvariti zelo stabilno, desnosučno strukturo, ki obeta nove napredke na področju genskih terapij, razvoja na DNK računalnikov in še nešteto drugih futurističnih konceptov.



Stvaritev...

New Scientist -

Če ste gledali leta 1983 posnet film War Games, se gotovo spomnite tedanjega računalnika, ki je bil narejen tako, da je vedno zmagal, vse dokler ni igral v igri križci-krožci neodločeno sam seboj. Kot vse kaže, se nam absolutno nepremagljivi računalniki obetajo v ne tako daljni prihodnosti.

Milan Stojanovic z newyorške Columbia University in Darko Stefanovic z University of New Mexico iz Albuquerqueja sta razvila prvi DNK računalniki, ki igra igre. Poimenovala sta ga MAYA, sposoben pa je igrati križce-krožce. MAYA vsebuje devet kvadrnih polj, ki skupaj merijo manj kot kvadratni centimeter, za igranje pa imamo na voljo devet različnih DNK, ki z vsakim poljem reagirajo različno, prav tako reagirajo različno tudi njihove...

The inquirer - Če spremljate naš oddelek Znanost in Tehnologija, ste verjetno že videli podobne napovedi naših uporabnikov. Namreč to, da nanotehnologija vse bolj prodira v računalništvo ter se počasi zabrisujejo meje med biokemijo, elektroniko in računalništvom.

Tako sem na Inquirerju zasledil, da Sonyjev razvojni oddelek skupaj z inštitutom Maxa Plancka razvija e-nos, ki bo deloval na osnovi nanodelcev; delujoči primeri recimo prepoznavajo različne vrste kave in bi lahko bili zanimivi v industriji.

Kar je mogoče še pomembnejše za naše področje, je uporaba relativno preproste molekule, kot je DNK, za pomnilniške namene. Vanjo ali pa v proteine naj bi vgradili do 5 nm velike polprevodnike in s tem dobili pomnilniški čip. Za razliko od e-nosu je slednji projekt še vedno bolj kot ne v zraku, saj mu do uporabe, ki bo sicer nujna, napovedujejo še celo desetletje. Več tukaj.

Slo-Tech - Da je naš forum dejansko zelo uporabna stvar, je ugotovilo že nemalo obiskovalcev. Povrhu vsega so pogovori kultivirani, k čemur pripomore sproščeno vzdušje ter raznovrstnost obdelovanih tem.

Navijanje, iz česar se je stran pravzapav razvila, tako ni osamljeno v družbi elektrotehničnih vprašanj. Nasveti o nakupih tako z roko v roki sodelujejo z pomočjo uporabnikov uporabnikom, svoj prostor pa so si izborile tudi resnejše programerske vsebine, mlajši po srcu pa si izmenjavajo skrivnosti iger.

No, da pa ni vse tako strogo računalniško usmerjeno, skrbijo težke debate v oddelku znanosti in tehnologije, ki je eden prvovrstnejših kotičkov za sproščene, a z razmišljanjem podprte razprave o marsičem -- v slovenskem jeziku.

Čemu tak slavospev? I, resnično upamo, da je takega mnenja tudi pettisoči uporabnik, ki se je ravno danes prijavil na forum. Osebek se je naslovil z uporabniškim imenom roline ter ga je naša baza kot prijavljenega prvič ugledala danes.

V forum vas je tako vseh skupaj...

Scientific American - Se zavedate, da lahko s hojo po novi preprogi na suh zimski dan ustvarite napetost do 35.000 voltov? Si lahko prestavljate, kaj se lahko zgodi, če potem greste vgradit vašega novega Radeona 9700 in reakcijo, ko kartica ne dela?

Verjamem, da ni med vami nikogar, ki se pred šarjenjem po računalniku ne bi razelektril. Gleda na to, da je nastanek statične elektrike in njene spostitve ali ESD zelo pomemben dejavnik pri izdelavi električnih komponent, prav tako kot v vsakdanjem življenju, je tale članek zelo dobrodošel. V njem najdete tudi zanimivosti, kako se izdelovalci bojujejo proti nastanku statične elektrike in kaj nam lahko ob tem nudi nanotehnologija. Klik.

Slashdot - SFGate ima članek o prvih sadovih nanotehnologije. Nova vrsta sončnih krem, baterij, zdravila in še mnogo v tem zanimivem članku.

Gambit - Ta novica je še en dokaz, da postaja naravoslovje vse bolj prepleteno. Tako so pri podjetju Microchips razvili mikročipe, ki rešujejo enega od večjih problemov, ki muči farmacevtske tehnologe. Njihovi čipi so namreč sposobni nadzorovanega odmerjanja zdravilnih učinkovin v telo. Implantati se vgradijo na določeno mestu v telesu (najbolje nekaj blizu venskega sistema) in ob točno določenem času ali po potrebi izpustijo odmerek.

Sicer se mi kot (bodočemu) farmacevtu tu postavlja nekaj vprašanj, kot je recimo biokompatibilnost, ampak to je dobra pot do nanotehnologije. Če pa vas o tem zanima še kaj več, si oglejte debato o nanotehnologiji na našem forumu.

Technology Review - Na Technology Review so napisali nov članek o nanotehnologiji. Če vas zanima vpogled v prihodnost, ga le preberite.