ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...

Daily Tech - Kot smo poročali že lansko jesen, bo Los Alamos National Laboratory v New Mexicu v začetku leta 2008 sprejel v svoje prostore superračunalnik z imenom RoadRunner, ki ga trenutno načrtujejo pri IBMu. Novi rekorder in naslednik trenutno vodilnega Blue Gene-a bo opremljen s 32 tisoč procesorji (polovica Opteronov, polovica Cell-ov), njegova računska moč bo približno en petaflop (trilijon operacij na sekundo), zavzemal pa bo dobrih 1100 kvadratnih metrov prostora.

Pojavile so se nove informacije o prihajajočem IBM-ovem monstrumu, tako da lahko zainteresirani kopico podrobnosti o Cestnem dirkaču najdete v izvorni novici na Daily Tech-u.

Slo-Tech - Na spletu so se pojavile borzne špekulacije, ki govorijo o možnosti AMD-jevega prevzema proizvajalca grafičnih kartic ATI-ja, s čimer bi pridobil nove segmente poslovanja, predvsem področje grafičnih kartic ter veznih naborov. Poleg tega bi ob predpostavki, da prevzame ATI-ja, AMD lahko, podobno kot Intel, kupcem ponudil kompletne računalniške platforme, saj bi sam proizvajal tako procesorje kot vezne nabore zanje, obenem pa bi lahko prodrl tudi na področje mobilnih telefonov. Potrebno je podariti, da gre le za špekulacije posameznih analitikov, do katerih je prišlo predvsem zaradi slabših poslovnih rezultatov ATI-ja. Zaenkrat ni nič uradnega v zvezi z možnostjo prevzema.

Več o tem si preberite v izvorni novici.

Kaj pa, če je vse res?

Slashdot - V obljubljeni deželi čezoceanski se obeta še ena zanimiva dogodivščina. Zaenkrat samo v državi New Mexico, a utegne kmalu zajeti cele ZDA. Za kaj gre? Do leta 2008 naj bi vsi novi, do leta 2009 pa sploh vsi avtomobili imeli vgrajeno napravo, ki bo ugotavljala, ali je voznik zaužil prekomerno količino alkohola ali ne. Naprava bo analizirala voznikovo sapo, za kar bo potrebnih 30 sekund čakanja pred začetkom vožnje, in če bo preskus pozitiven, bo vžig avtomobila nemogoč.

A glej ga zlomka, zakaj pa ne bi na test poslali vaše punce ali žene (ali obratno, cenjene obiskovalke), ki bi test prestala, potem pa bi za volan sedli vi. Žal tudi to ne bo mogoče, ker se bo preskus v naključnih intervalih izvajal tudi med vožnjo. Če bo v tem primeru pozitiven, se bo sprožila hupa in utripanje luči, dokler se avto ne bo ustavil.

New Mexico slovi po težavah s pijanimi vozniki, zato si imenitni gospodje že precej časa prizadevajo, da bi jih odpravili. Nasprotniki zakona pa poudarjajo, da bodo...

IAfrica -

V slavnem Los Alamos National Laboratory iz New Mexica, kjer so med drugim naredili tudi prvo atomsko bombo, so sedaj razvili napravo, ki naj bi olajšala odkrivanje prav takšnih ZlihStvorov™.

Po poročanju IAfrica naj bi naprava delovala na podlagi muonov (subatomskih delcev), ki so del ostanka kozmičnega žarčenja po njegovem vstopu v Zemljino troposfero. Ti, sicer neškodljivi delci, lahko prodrejo tudi do 30 m pod vodo (za primerjavo, rentgenski žarki dosežejo globino le do enega metra) in imajo to lastnost, da se od različnih materialov odbijajo pod točno določenim in merljivim kotom. Gostejši kot je material, večji je kot odboja.

Znanstveniki so sedaj prepirčani, da bodo lahko s to tehnologijo zaznali 1.000 kubičnih centimetrov velik kos urana v velikem železnem zaboju polnem ovac v samo minuti. Vse to seveda ob zelo nizkih stroških. Več o tem.

Konec je 'švercanja' prijateljčki.