Slashdot - Ob 40. obletnici prvega pristanka človeka na Luni, ki se je zgodil 20. julija 1969 v okviru odprave Apollo 11, so pri Googlu v 5. različici programa Google Earth nadgradili možnosti ogleda našega naravnega satelita. Nadgradnja omogoča neomejeno navigacijo po 3D modelu Lune, enako kot smo to doslej počeli v primeru našega planeta. Karta površja Lune je precej izboljšana, dodane pa so tudi različne fotografije, video posnetki, z zvokom opremljeni vodeni sprehodi po mestih pristankov (glas so posodili astronavti Apollo odprav) ter 3D modeli modulov, vozil in druge opreme, ki se je znašla na površju Lune.

NASA - Jutri, 22. 7. 2009, bo popolni sončev mrk. Sam pojav sicer ni nič nenavadnega, saj ga lahko opazujemo v povprečju vsakih 18 mesecev, vendar je tokratni vreden omembe iz dveh razlogov. Prvi razlog tiči v eliptičnih tirnicah planetov in lun. V tem času je namreč Zemlja najbolj oddaljena od Sonca, Luna pa je najbližje Zemlji. Gledano iz perspektive opazovalca na zemeljskem površju to pomeni, da je navidezna velikost Luna največja, Sonca pa najmanjša. Zato bo ta mrk najdaljši popolni sončev mrk 21. stoletja, ki bo v središču sence trajal kar 6 minut in 39 sekund (za primerjavo - sončev mrk avgusta leta 1999, ki je bil viden tudi v naših krajih, je trajal največ 2 minuti 22 sekund; najdaljši teoretični sončev mrk pa lahko traja 7 minut in pol). Drugi razlog pa je ta, da lunina senca potuje čez zelo obljudene kraje Indije in Kitajske in preko kar nekaj večmilijonskih mest, kot so Varanasi, Shanghai, Hangzhou, Chengdu itd... Zato bo ta mrk verjetno najbolj opazovan mrk v celi človeški...

TechNet - V zadnjem času prihaja iz programskega giganta iz Redmonda vse več namigov, da želijo zakopati bojno sekiro proti odprtokodni skupnosti.

Že pred časom so napovedali integracijo popularne odprtokodne javascript knjižnice jQuery v VisualStudio, novi spletni iskalnik Bing pa uporablja odprto kodni distribuirani gručni datotečni sistem Hadoop.

Vsekakor je pa presenetljiva njihova zadnja poteza. Včeraj so namreč pod licenco GPLv2 izdali 20.000 vrstic kode. Gre za tri gonilnike, ki optimizirajo delovanje Linuxa na Windows Server 2008 Hyper-V virtualizacijskem strežniku, koda pa naj bi bila vključena v Linux jedro. Ekipa pod vodstvom Sama Ramji bo tudi skrbela za nadaljni razvoj odprtokodnih gonilnikov.

Ubuntu.si - Podjetje Canonical, bolj znano kot ustanovitelj Ubuntu Linuxa je razvilo tudi spletno platformo za razvoj odprokodnih projektov, Launchpad.

Preko Launchpada je mogoče spremljati in voditi projekte razvoja programskih paketov. Launchpad tako omogoča izmenjavo programske kode, določanje in spremljanje ciljev, prijavo programskih hroščev, pošiljanje predlogov sprememb in izboljšav, nudenje pomoči v obliki vprašanj in odgovorov ter prevajanje v različne nacionalne jezike. Launchpad prav tako omogoča lažje sodelovanje in koordinacijo med razvijalci.



Launchpad omogoča tudi tim. osebne arhive programskih paketov PPA (Personal Package Archives), preko katerih lahko razvijalci enostavno distribuirajo svoje programske pakete. Mimogrede, v prihodnji različici Ubuntuja, Ubuntu Karmic, bo uporaba PPA arhivov že integrirana v program za upravljanje s skladišči programskih paketov.

Launchpad je bil do sedaj brezplačen, a zaprtokoden projekt, kar je v Linux skupnosti izzvalo nemalo kritik....