Slo-Tech - Eden najstarejših in najrobustnejših programskih jezikov, ki še danes poganja na tisoče produkcijskih sistemov, je COBOL. Jezik je bil dovolj zgoden in zmogljiv, da se je trdno zasidral zlasti v banke in podobne inštitucije, sedaj pa ga je zob časa že pošteno načel. A jezik se je ohranil dlje kot večina njegovih avtorjev in programerjev, zato imajo danes podjetja velikanske težave z vzdrževanjem. Strokovnjakov je malo, njihove cene pa zasoljene. Koda se krpa, dokler je to možno, a dolgoročno bi jo želeli migrirati na kaj modernejšega, recimo Javo.

IBM se je odločil problem napasti z umetno inteligenco. Proti koncu letošnjega leta bo dostopen watsonx Code Assistant for Z, ki bo namenjen migraciji COBOL-ove kode na mainfraimih Z na Javo. Ocenjujejo, da po svetu teče še okrog 800 milijard vrstic kode v COBOL-u. Novi Watsonov pomočnik bo pomagal pri njeni migraciji, česar ne bo zmogel sam brez človeškega nadzora, bo pa bistveno pospešil postopek. Nova koda bo objektno orientirana in...

Slo-Tech - V japonski Fukušimi bodo jutri začeli izpuščati balastno vodo, ki so ji bili uporabljali za hlajenje reaktorjev po nesreči in je bila shranjena v ogromnih rezervoarjih. Gre za dober milijon kubičnih metrov nizkoradioaktivne vode, ki je prečiščena vseh radioaktivnih izotopov razen tritija, ki ga ni možno odstraniti zaradi hitre izmenjave z običajnim izotopom vodika protijem. Kljub nasprotovanju sosednjih držav Japonci kaj dosti možnosti niso imeli, ker je ogromne količine vode nekam treba pospraviti.

Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima, kjer se ni zgodila jedrska eksplozija, temveč običajna eksplozija vodika, zaradi česar sta bila poškodovana zadrževalni hram in reaktor, so morali reaktor hladiti. To so zagotavljali s prečrpavanjem ogromnih količin morske vode, ki pa je bila zaradi neposrednega stika z reaktorskim gorivom radioaktivna. Vodo so sicer nato prečistili tako, da so odstranili radioaktivne elemente, česar pa za tritij ni bilo možno storiti. Tritij je možno...

Space News - Indija je četrta država, ki je uspela nadzorovano pristati na Luni, po tem ko se je pristajalnik Vikram iz odprave Chandrayaan 3 v sredo popoldne po našem času uspešno spustil na njeno površje.

Neuspeh ruske sonde Luna-25, ki je pretekli konec tedna treščila na Mesečevo površje, je znova opomnil, da so takšni podvigi še vedno skrajno zahtevni. Indijci poznajo v tem oziru lastno grenkobo, saj so pred štirimi leti prav tako strmoglavili, in sicer z odpravo Chandrayaan 2. Takoj po neuspehu so se lotili razvoja misije Chandrayaan 3, ki je imela eno samo nalogo: napraviti vse, kar bi morala že dvojka. Raketa je poletela sredi julija, v začetku avgusta pa je sonda prvič obkrožila Luno. Za "dan D" je bil že lep čas izbran 23. avgust in v sredo se je pristajalnik Vikram naposled pričel spuščati proti površju. Šlo je za dobro premišljen in počasen spust, toda ravno premočni motorji so botrovali nesreči predhodnika, zato so opazovalci zadrževali dih, ko je Vikram na nekaj sto metrih močno...