Slo-Tech - Dolgo vrsto let je bilo samoumevno, da je električna energija ponoči cenejša (to velja za gospodinjske uporabnike, ne za borzne spot cene, ki so na sončne vetrovne dni lahko celo negativne), ker se s tem vzpodbuja poraba, ko je ta sicer nizka. Vso to vrsto let so bili namreč viri električne energije sorazmerno neobčutljivi na uro: jedrske elektrarne, hidroelektrarne in termoelektrarne lahko enako delujejo ponoči ali podnevi, njihovo moč pa lahko prilagajamo le do določene mere. Pri jedrskih elektrarnah je dnevno lovljenje konic praktično nemogoče, termoelektrarne s parno turbino imajo odzivni čas več ur, turbinske elektrarne imajo odzivni čas več minut, hidroelektrarne pa lahko odreagirajo v roku minute.

V svetu obnovljivih virov, zlasti sončnih elektrarn, pa tudi vetrnih, to ne drži več. Te energije je podnevi več kot ponoči, zato ji je bolj smiselno porabljati tedaj. Indija se bo tega lotila s finančnimi vzpodbudami. V petek je ministrstvo za energetiko predstavilo nov načni...

Slo-Tech - Avstralski premier Anthony Albanese je postregel z nenavadnim priporočilom državljanom za več varnosti. Priporočil jim je, da vsak dan za pet minut ugasnejo pametne telefone. Napotek ni iz trte izvit, je pa obseg njegove koristnosti vprašljiv. Gre seveda le za enega izmed nasvetov v daljšem govoru o spopadanju s kibernetskimi grožnjami, ki jim bo Avstralija v prihodnosti posvečala še več pozornosti.

Dejal je: "Vsi imamo odgovornost. Male stvari, izklop telefona za pet minut vsako noč. To lahko storite vsakih 24 urah, denimo med umivanjem zob ali pri drugih opravilih." Nekaj podobnega je ameriška agencija NSA svetovala že pred tremi leti, ko so dejali, da bi ponovni zagon telefonov enkrat na teden lahko preprečeval vdore. V tem grmu tiči zajec.

Ponovni zagon telefona je zelo osnoven ukrep, ki vseh napadov ne more preprečiti, lahko pa jih v nekaterih primerih oteži. Priyadarsi Nanda z univerze v Sydneyju pojasnjuje, da to zmanjšuje tveganja, ker prisilno ugasne vse aplikacije in...

Slo-Tech - Današnje prenosne elektrike ne bi bilo v moderni obliki, če ne bi v 80. letih uspel razvoj litij-ionskih baterij, ki jih je Sony komercializiral v začetku 90. let, danes pa jih uporabljajo vse prenosne elektronske naprave. Razvoj se je začel v naftnem gigantu Exxon v 70. letih, ko je svet pestila naftna kriza, a so kasneje razvoj preusmerili drugam. Kjer je Exxon obstal, je nadaljeval John Goodenough, tedaj profesor na Oxfordu. V nedeljo je v Teksasu John Goodenough umrl v starosti sto let.

John Goodenough, ki je po izobrazbi fizik, a je leta 2019 kot najstarejši nagrajenec v zgodovini prejel Nobelovo nagrado za kemijo, je svojo raziskovalno pot začel na slovitem MIT-u. Tam je delal od leta 1952 do 1976, ko se je preselil na oxfordsko univerzo. Na MIT-u je postavil temelje za razvoj modernega prepisljivega pomnilnika (RAM), saj je delal na teoriji magnetizma (Goodenough-Kanamorijeva pravila). Na Oxfordu se je ukvarjal z baterijami, ki so jih bili Exxonu prignali do kovinske...

Računalniški muzej -

Leta 1971 so se tudi pri nas razširili računalniki tretje generacije. V razvitih zahodnih državah so se ti bolj množično začeli uporabljati že nekaj let prej, prvi poznan primer pri nas pa je bil računalnik HP 2116, ki so ga na Inštitutu za klinično neverologijo namestili leta 1969. Tehnologija monolitnih integriranih vezij je na začetku sedemdesetih dosegla raven razvoja, ko je lahko množično prodrla v splošno uporabo. Monolitno integrirano vezje, bolj poznano pod imenom čip, je pomanjšano elektronsko vezje izdelano na skupnem polprevodniškem substratu. Za izdelavo čipa se običajno po tehnologiji MOS(Metal oxide semiconductor) na silikonskem substratu po različnih postopkih formirajo številni aktivni in pasivni elementi, ki so med seboj povezani z ustreznimi prevodnimi potmi. Na umetno ustvarjene čiste rezine silicijevih kristalov najprej pri visoki temperaturi spravijo oksid, nato pa z jedkanjem, difuzijo in naparjanjem kovine skozi vrsto mask, ki jih je potrebno skrbno...