Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče v Karlsruheju je razsodilo, da evropska pravica do pozabe na internetu velja tudi za primer moškega, ki je bil pred 37 leti na dosmrtno ječo pravnomočno obsojen zaradi umora dveh ljudi na križarki Apollonia. Moškega, ki je sedaj star 77 let, so izpustili leta 2002, sedaj pa si prizadeva, da njegov priimek ne bi bil več povezan s tem zločinom. Trenutno se namreč njegove ime še vedno pojavi pri iskanju po tem terminu, saj je Der Spiegel leta 1999 na spletu objavil tri članke iz let 1982 in 1983 o tem primeru.

Nemško sodišče je leta 2012 zavrnilo zahtevo, češ da pravica do zasebnosti v tem primeru ne prevlada nad pravico javnosti do obveščenosti in pravico do svobode tiska. Toda vmes se je zgodilo leta 2014, ko je Evropsko sodišče (ECJ) razsodilo, da v Evropi velja pravica do pozabe. Temu je sledilo tudi nemško ustavno sodišče, ki je sprejelo pritožbo in razsodilo drugače kot sodišče pred sedmimi leti. Še vedno pa velja, da ta pravica velja samo v EU, zato...

theguardian.com - Apple se je po več mesecev trajajočih pogajanjih uklonil zahtevam Rusije in polotok Krim v svojih aplikacijah Apple Maps ter Weather App prikazal kot del njihovega ozemlja. Tak prikaz je sicer mogoče videti le če se nahajamo znotraj meja Rusije, drugod je Krim še vedno označen kot nikogaršnje ozemlje. Podobno, a z manj pompa, je problem že letos spomladi rešil Google v svojih Maps.

Rusija je polotok Krim anektirala leta 2014 in si s tem prislužila obsodbo ter sankcije mednarodne skupnosti. Obenem priključitve ne priznava večina pomembnejših svetovnih držav, med njimi denimo EU, ZDA in Kitajska. Applovo potezo so pravzaprav prvi javno objavili in pozdravili poslanci ruske Dume, ki so podjetje že prej opozarjali, da je prikazovanje Krima kot del Ukrajinskega ozemlja v Rusiji kaznivo dejanje.

Apple zadeve ne želi komentirati, toda na podjetje se je zgrnil srd uporabnikov, najprej ukrajinskih, tamkajšnji zunanji minister jim je namreč svetoval, naj se držijo tehnologije in zabave,...

Slo-Tech - Včeraj so v Mariboru na svečanosti otvorili prvi del nastajajočega superračunalnika HPC RIVR, ki nastaja v okviru projekta Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur. Projekt, ki ga koordinira Univerza v Mariboru, v njem pa sodelujeta še Institut informacijskih znanosti (IZUM) in novomeška Fakulteta za informacijske študije (FIŠ), bo na koncu postavil celoten superračunalniški sistem, ki se bo v svetovnem merilu (na lestvici Top 500) uvrščal med 20. in 40. mesto. Kot pogodbeni partnerji sodelujejo vse inštitucije, ki so članice SLING-a, torej tudi ostale univerze, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, ARSO, ARNES in nekaj drugih partnerjev.

Prvi del HPC RIVR-ja ima zmogljivost 244 teraflops in je namenjen razvoju in preizkušanji in programski rešitev, da bo končni izdelek nared po meri za raziskovalce iz različnih ved, ki imajo zelo različna znanja, zahteve in potrebe. Nekatere simulacije terjajo veliko procesorske moči, drugod je ozko grlo skladiščenje podatkov,...