Forum » Znanost in tehnologija » Svetloba!
Svetloba!
Mate ::
Kaj pa ce gravitacija sploh ni neko valovanje in se ne prenasa po delcih, kot svetloba in je nekaj tretjega. Gotovo pa je gravitacija posledica neke dovolj velike mase. Ce bi lahko to maso spreminjal, da bi enkrat bila 0, drugic pa dovolj velika, da bi se imela vpliv doloceno razdaljo stran, bi s tem lahko prenasal informacije.
Se neki glede sonca. Ce bi sonce naenkrat izginilo, bi po mojem misljenju Zemlja takoj iztirila iz svojega tira - kroznice in bi potovala naravnost, oziroma okoli nekega drugega telesa, morda skupka teles, za katerega sploh ni potrebno da vemo da obstaja, svetloba bi pa se vedno prihajala nekaj dalj kot 8 minut, ker bi se Zemlja od tega vira svetlobe, ki ga ni vec oddaljevala.
Se neki glede sonca. Ce bi sonce naenkrat izginilo, bi po mojem misljenju Zemlja takoj iztirila iz svojega tira - kroznice in bi potovala naravnost, oziroma okoli nekega drugega telesa, morda skupka teles, za katerega sploh ni potrebno da vemo da obstaja, svetloba bi pa se vedno prihajala nekaj dalj kot 8 minut, ker bi se Zemlja od tega vira svetlobe, ki ga ni vec oddaljevala.
Thomas ::
Mate,
> Ce bi lahko to maso spreminjal, da bi enkrat bila 0, drugic pa dovolj velika, da bi se imela vpliv doloceno razdaljo stran, bi s tem lahko prenasal informacije.
Šur! Ni pa to edini način, da spreminjaš maso. Lahko samo nekomu približuješ in oddaljuješ nek masiven predmet.
Če mahaš s pomarančo proti galaksiji Andromeda in stran od nje - recimo z amplitudo 1 meter - boš po Relativnosti oddajal gravitacijske valove, ki s svetlobno hitrostjo nosijo informacijo. Nekaj v Morsejevi abecedi, naprimer.
Če ima pa Flandern prav, bodo te spremembe v gravitacijskem polju na Andromedi že v nekaj urah in ne v nekaj milijonih let, kolikor rabi svetloba.
Za to gre tu.
> Ce bi lahko to maso spreminjal, da bi enkrat bila 0, drugic pa dovolj velika, da bi se imela vpliv doloceno razdaljo stran, bi s tem lahko prenasal informacije.
Šur! Ni pa to edini način, da spreminjaš maso. Lahko samo nekomu približuješ in oddaljuješ nek masiven predmet.
Če mahaš s pomarančo proti galaksiji Andromeda in stran od nje - recimo z amplitudo 1 meter - boš po Relativnosti oddajal gravitacijske valove, ki s svetlobno hitrostjo nosijo informacijo. Nekaj v Morsejevi abecedi, naprimer.
Če ima pa Flandern prav, bodo te spremembe v gravitacijskem polju na Andromedi že v nekaj urah in ne v nekaj milijonih let, kolikor rabi svetloba.
Za to gre tu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Mate ::
Ce pahoces nek masiven predmet premikat z dovolj veliko frekvenco, da bi dosegel sploh kasen vpliv, bi mogu to pocet dovolj hitro in hitreje od svetlobne hitrosti, tako da to op moje ne bi slo.
Zakaj pa bi se morala gravitacija prenasat po nekih valovih ali delcih t.i. gravitonih? Dost bl verjetna se mi zdi razlaga, da gravitacija ne potuje, ampak da gravitacija, kot posledica dolocene mase preprosto JE.
Zakaj pa bi se morala gravitacija prenasat po nekih valovih ali delcih t.i. gravitonih? Dost bl verjetna se mi zdi razlaga, da gravitacija ne potuje, ampak da gravitacija, kot posledica dolocene mase preprosto JE.
Thomas ::
Mate,
> bi mogu to pocet dovolj hitro in hitreje od svetlobne hitrosti
Wrong. Če stopim korak nazaj od tebe, potem se moje gravitacijsko polje zate zmanjša. Tudi če sva svetlobna leta daleč. Stopim korak naprej spet in se zveča. To lahko počnem v nekem ritmu in ta ta način kodiram (časovno moduliram) neko informacijo, ki jo ti odčituješ. Nobena nadsvetlobna hitrost v mojem stopanju naprej in nazaj ni potrebna. Zložnost zadostuje.
Vprašanje je le, če ta moj korak naprej/nazaj ti izmeriš prej kot v L/c. Pri čemer je L razdalja med nama, c pa svetlobna hitrost. TO se zdej meri s tem kvazarjem za Jupitrom.
> bi mogu to pocet dovolj hitro in hitreje od svetlobne hitrosti
Wrong. Če stopim korak nazaj od tebe, potem se moje gravitacijsko polje zate zmanjša. Tudi če sva svetlobna leta daleč. Stopim korak naprej spet in se zveča. To lahko počnem v nekem ritmu in ta ta način kodiram (časovno moduliram) neko informacijo, ki jo ti odčituješ. Nobena nadsvetlobna hitrost v mojem stopanju naprej in nazaj ni potrebna. Zložnost zadostuje.
Vprašanje je le, če ta moj korak naprej/nazaj ti izmeriš prej kot v L/c. Pri čemer je L razdalja med nama, c pa svetlobna hitrost. TO se zdej meri s tem kvazarjem za Jupitrom.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Mate ::
Good point.
Zakaj pa je pomembno L/c.
Ce uzames, da je sprememba gravitacije trenutna potem se spreminja s tvojo frekvenco odmikanja in imas toliko casa da zmeris to gravitacijo, kolikor casa ti stojis na mestu.
Zakaj pa je pomembno L/c.
Ce uzames, da je sprememba gravitacije trenutna potem se spreminja s tvojo frekvenco odmikanja in imas toliko casa da zmeris to gravitacijo, kolikor casa ti stojis na mestu.
Odin ::
kaj pa kakršnokoli potovanje s gravitacijsko hitrost bi bilo mogoče?
Kolko pa naj bi bila ta hitrost? Bi bila (ne)odvisna od mase?
Kolko pa naj bi bila ta hitrost? Bi bila (ne)odvisna od mase?
Thomas ::
Težko rečt. Zaenkrat nimamo pod streho niti še nadsvetlobne ("superluminalne" - se fancy reče) hitrosti gravitacije.
Klasično potovanje, s človeškim telesom in SS Santa Maria je pa malo verjetno. Upload bi pa že lahko šel na gravitacijskih valovih - pa kakor hitri so že.
Toda zakaj bi sploh nekam potovali? Vsi ki jih poznamo, so tu okoli. Da bi videli nove kraje? Tudi nima smisla. Preden pridemo tja, bodo že predelani v useware. Potem se pa lahko počasi odpravimo peš tja.
Klasično potovanje, s človeškim telesom in SS Santa Maria je pa malo verjetno. Upload bi pa že lahko šel na gravitacijskih valovih - pa kakor hitri so že.
Toda zakaj bi sploh nekam potovali? Vsi ki jih poznamo, so tu okoli. Da bi videli nove kraje? Tudi nima smisla. Preden pridemo tja, bodo že predelani v useware. Potem se pa lahko počasi odpravimo peš tja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Po moje ni čisto izključeno, da je v Planckovem času na drugem koncu Vesolja.
To ni ravno neskončno, še zmeraj ne.
Mislim pa, da je "le" nekaj milijardokrat hitrejša od svetlobe.
No, to mora biti zdaj kmalu jasno.
To ni ravno neskončno, še zmeraj ne.
Mislim pa, da je "le" nekaj milijardokrat hitrejša od svetlobe.
No, to mora biti zdaj kmalu jasno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Mate ::
Double_J: sej to jest zagovarjam. S to razliko, da jest gravitaciji niti ne bi pripisoval nobene hitrosti, pac pa trenutno spremebo povsod, seveda v dovolj oddaljenih predelih komaj, oziroma sploh ne vec zaznavno, ker pada s kvadratom razdalje. Nekako kakor da gravitacija ne bi sploh poznala 4. dimenzije.
Aspirinix ::
Thomas, parkrat sem opazil (vsak drugi post 
) da omenjaš potrditev o hitrosti gravitacije. Najprej si omenjal datum 8.september,...
A imaš kak web naslov kje to spremljaš? Prosim mlo shareinga z nevednim ljudstvom.
) da omenjaš potrditev o hitrosti gravitacije. Najprej si omenjal datum 8.september,...A imaš kak web naslov kje to spremljaš? Prosim mlo shareinga z nevednim ljudstvom.
Thomas ::
Okultacija (navidezno pokritje) Jupiter - nek kvazar, se je zgodila 8. septembra. Zdej pa mučkajo dobljeno dato in očitno po skoraj mesecu dni še niso fertig s tem.
Poglej tole.
Poglej tole.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Sergio ::
Danes sem to temo omenil mojemu profesorju za fiziko.
Doktor fizike je bil sto odstotno zaverovan v to, da je, citiram, "hitrost valovanja gravitacije enaka hitrosti valovanja svetlobe v vakumu".
Kaj zdaj? Ima prav moj profesor ali ljudje, ki hočejo dokazati, da je hitrost gravitacije tam nekje inf?
Doktor fizike je bil sto odstotno zaverovan v to, da je, citiram, "hitrost valovanja gravitacije enaka hitrosti valovanja svetlobe v vakumu".
Kaj zdaj? Ima prav moj profesor ali ljudje, ki hočejo dokazati, da je hitrost gravitacije tam nekje inf?
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
Thomas ::
Tole sem naguglov
12. Oct. 2002 - Stephen Speicher:
Data was collected in three runs over five days, and the experiment went well. The data is in the process of being correlated and information extracted, and if the data is as good as expected results should be made public sometime next month.
12. Oct. 2002 - Stephen Speicher:
Data was collected in three runs over five days, and the experiment went well. The data is in the process of being correlated and information extracted, and if the data is as good as expected results should be made public sometime next month.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Sergio ::
Ampak, če se to izkaže za resnično... Lahko pozabimo na standardne načine komunikacije z zelo oddaljenimi objekti... Zamisli, pošlješ sondo na Pluton - pa celo NE čakaš 10 ur na odgovor...
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
DarkSite ::
Če bo hitrejša se spremini tudi sedanja teorija širjenja singularnosti. A je tko al ni tko?
Thomas ::
Ja, zlasti še, če bi se izkazalo za resnično hkrati še nekaj drugega. Namreč da magnetno polje vpliva na gravitacijo.
Tuki pravijo, da meritve kažejo, da je G odvisna od jakosti magnetnega polja.
Potem bomo pa imeli gravitacijsko tehnologijo.
Tuki pravijo, da meritve kažejo, da je G odvisna od jakosti magnetnega polja.
Potem bomo pa imeli gravitacijsko tehnologijo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Mate ::
Ce magnetno polje vpliva na gravitacijo, bi se dalo to ful dobr izkoristit.
Samo vprasanje je, v koliksni meri bi se to smelo iskorizcat, da ne bi s tem mal premaknil tira zemlje pa sam sebe fentu zarad tega ;P.
Samo vprasanje je, v koliksni meri bi se to smelo iskorizcat, da ne bi s tem mal premaknil tira zemlje pa sam sebe fentu zarad tega ;P.
Aspirinix ::
Gori je blo eno: frekvenca krat valovna dolžina je c. Drži. Vendar pa je Thomas rekel frekvenca krat Planckova konstanta. Tako dobiš pri vidni svetlobi energijo cca. 1 eV=1,6 10^-19 J. Sedaj to deli z c^2, pa dobiš navidezno maso fotona. Kar cca znaša 2*10^-35kg. Drži?
Glede srkanja fotonov pa: fotona ne posrka direktno kot celotnega delca, ampak mu srka energijo. Kako?
Ko se foton oddaljuje od črne luknje (recimo da tega še ne ve) se mu začne zmanjševati energija, ker mora premagovati g in zato mora čim več energije prenesti v potencialno energijo. Ker ima čedalje manj energije se mu manjša energija -> frekvenca. No, proti koncu se v limiti valovna dolžina toliko raztegne, da je neskončna. Foton več ne obstaja, ker mu je BH posrkala energijo in s tem tudi (navidezno) maso.
Na ta način se tudi računa radij črne luknje oz. radij obzorja dogodkov (event horizon).
Glede srkanja fotonov pa: fotona ne posrka direktno kot celotnega delca, ampak mu srka energijo. Kako?
Ko se foton oddaljuje od črne luknje (recimo da tega še ne ve) se mu začne zmanjševati energija, ker mora premagovati g in zato mora čim več energije prenesti v potencialno energijo. Ker ima čedalje manj energije se mu manjša energija -> frekvenca. No, proti koncu se v limiti valovna dolžina toliko raztegne, da je neskončna. Foton več ne obstaja, ker mu je BH posrkala energijo in s tem tudi (navidezno) maso.
Na ta način se tudi računa radij črne luknje oz. radij obzorja dogodkov (event horizon).
Valentin ::
Verjetno je res tako.
Če bi imeli smolo in bi padli v črno luknjo, bi torej najprej občutili toploto. Potem bi zagledali zvezdo, katere barva bi prehajala iz rdečega proti belemu spektru, čim bolj bi se ji bližali.
Če nas ne bi njena gravitacija že prej raztrgala...
Če bi imeli smolo in bi padli v črno luknjo, bi torej najprej občutili toploto. Potem bi zagledali zvezdo, katere barva bi prehajala iz rdečega proti belemu spektru, čim bolj bi se ji bližali.
Če nas ne bi njena gravitacija že prej raztrgala...
Thomas ::
Ja ne samo, da foton, ki beži iz črne luknje zgublja energijo, tudi najbrž ni usmerjen natančno navzgor. Zato pade po paraboli nazaj.
Pri padanju se mu frekvenca, energija, spet veča.
Kakšna je verjetnost, da pa je usmerjen ves čas povsem navzgor? 0.
Okoli vsake črne luknje orbitira celo reč fotonov, ki so se ujeli tja. V eni taki lupini.
Više in bolj počasi, pa orbitirajo v "ekliptični ravnini" delci, ki jih medsebojno trenje močno greje.
V centru naše Galaksije so zdaj dokazali črno luknjo, težko za 3.700.000 Sonc.
Preko zvezde, ki noro kroži okoli nje. Približa se ji na 100 kratno razdaljo Zemlje od Sonca, potem pa se oddalji do 1000 kratne. Za celo pot rabi kakšnih 15 let. Horizont dogodkov pa je 11X večje, kot je naše Sonce.
Link.
Vpliv EM na gravitacijo bi bil pa res hecna reč. Težko bi pa Zemljo kar tako vrgli s tečajev. Bi zagotovo morali dovesti ogromno energija za kaj takega.
Pri padanju se mu frekvenca, energija, spet veča.
Kakšna je verjetnost, da pa je usmerjen ves čas povsem navzgor? 0.
Okoli vsake črne luknje orbitira celo reč fotonov, ki so se ujeli tja. V eni taki lupini.
Više in bolj počasi, pa orbitirajo v "ekliptični ravnini" delci, ki jih medsebojno trenje močno greje.
V centru naše Galaksije so zdaj dokazali črno luknjo, težko za 3.700.000 Sonc.
Preko zvezde, ki noro kroži okoli nje. Približa se ji na 100 kratno razdaljo Zemlje od Sonca, potem pa se oddalji do 1000 kratne. Za celo pot rabi kakšnih 15 let. Horizont dogodkov pa je 11X večje, kot je naše Sonce.
Link.
Vpliv EM na gravitacijo bi bil pa res hecna reč. Težko bi pa Zemljo kar tako vrgli s tečajev. Bi zagotovo morali dovesti ogromno energija za kaj takega.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Aspirinix ::
Tisstega trenutka, ko bi prestopili mejo oz. horizont dogodkov se tega ne bi niti zavedali, ker gravitacija ne deluje samo do neke meje, temveč zvezno upada s kvadratom razdalje. Šele ko bi bili pošteno bližje, bi verjetno lahko opazili kak močnejši pojav.
Thomas ::
Ko sateliziraš okoli Zemlje, vidiš Zemljo pod sabo in prostor okoli nje. Bliže površine gre tvoja orbita, večji del neba izpoljnjuje Zemlja.
Ko sateliziraš okoli horizonta dogodkov - kmalu izpoljnjuje vse nebo!
A twist.
Ko sateliziraš okoli horizonta dogodkov - kmalu izpoljnjuje vse nebo!
A twist.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Aspirinix ::
Zanimivo pa bi bilo potem vprašanje kako bi izgledala črna luknja.
Po moje je ne bi mogel ločiti od navadne zvezde razen po toku plina, ki bi ga srkala na sebe.
Kaj mislite drugi? Kako izgleda črna luknja v živo? Pa ne tistih slik s črno sredino kazati, ker so za lase privlečene.
Po moje je ne bi mogel ločiti od navadne zvezde razen po toku plina, ki bi ga srkala na sebe.
Kaj mislite drugi? Kako izgleda črna luknja v živo? Pa ne tistih slik s črno sredino kazati, ker so za lase privlečene.
Double_J ::
Črna luknja pač ne zgleda.
Ker ne izpolnjuje tega pogoja.
Mislim, vsaj kakšna svetloba bi morala vn pridet pa ne pride ne?
Ker ne izpolnjuje tega pogoja.
Mislim, vsaj kakšna svetloba bi morala vn pridet pa ne pride ne?
CaqKa ::
da in ne :)
pride določeno sevanje... in črna luknja ima barvo črnega telesa...
aspirinix.. prosim če utemeljiš zakaj so tiste slike za lase privlečene!
pride določeno sevanje... in črna luknja ima barvo črnega telesa...
aspirinix.. prosim če utemeljiš zakaj so tiste slike za lase privlečene!
Aspirinix ::
Caqka: med padanjem na črno luknjo zaradi velike gravitacije pride do izjemno pospešenega gibanja plina. Med tem gibanjem pa plin seva energijo v obliki svetlobe.
Ker plina BH ne srka le v disku (kot je vedno prikazano) se ta svetloba vidi iz vseh smeri in ne le iz smeri diska.Zato sem omenil slike, kjer je BH res črna. BlackHole je ime dobila predvsem zaradi tega, ker naj svetloba ne bi zapustila zvezde. Nikjer pa ni omenjeno, da plin na njo ne sme padati in da pri tem ne sme oddajati svetlobe. A veš?
Ker plina BH ne srka le v disku (kot je vedno prikazano) se ta svetloba vidi iz vseh smeri in ne le iz smeri diska.Zato sem omenil slike, kjer je BH res črna. BlackHole je ime dobila predvsem zaradi tega, ker naj svetloba ne bi zapustila zvezde. Nikjer pa ni omenjeno, da plin na njo ne sme padati in da pri tem ne sme oddajati svetlobe. A veš?
Thomas ::
Dva faktorja sta predvsem, ki segrevata v črno luknjo padajoči plin.
Ko takole sedim za računalnikom, mi gravitacija vleče levo ramo proti središču Zemlje. Prav tako desno.
Toda ker sili nista čisto vzporedni, se pojavita vodoravni komponenti sil, ki mi stiskata ramena skupaj.
Zanemarljivo v primeru Zemlje, ker sem preko 6000 km oddaljen od središča. Toda če bi bila Zemlja črna luknja, njeno središče pa le kakšen meter pod mano, bi ti dve komponenti že dobro čutil.
V primeru orjaških črnih lukenj padajoči plin hitro stisne tako močno, da se ta segreje na tisoče stopinj - in zažari. Prej preden je dosegel "površino črne luknje, od koder ne more zbežati niti svetloba".
Drugi mehanizem so orbitalni trki. Ko trčita planet in meteor, pri hitrostih nekaj deset kilometrov na sekundo, so rezultantne temperature tisoče stopinj.
Ko trčijo delci pri 100 krat večji hitrosti, imamo temperature v milijonih stopinj.
Ko takole sedim za računalnikom, mi gravitacija vleče levo ramo proti središču Zemlje. Prav tako desno.
Toda ker sili nista čisto vzporedni, se pojavita vodoravni komponenti sil, ki mi stiskata ramena skupaj.
Zanemarljivo v primeru Zemlje, ker sem preko 6000 km oddaljen od središča. Toda če bi bila Zemlja črna luknja, njeno središče pa le kakšen meter pod mano, bi ti dve komponenti že dobro čutil.
V primeru orjaških črnih lukenj padajoči plin hitro stisne tako močno, da se ta segreje na tisoče stopinj - in zažari. Prej preden je dosegel "površino črne luknje, od koder ne more zbežati niti svetloba".
Drugi mehanizem so orbitalni trki. Ko trčita planet in meteor, pri hitrostih nekaj deset kilometrov na sekundo, so rezultantne temperature tisoče stopinj.
Ko trčijo delci pri 100 krat večji hitrosti, imamo temperature v milijonih stopinj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Aspirinix ::
Točno Thomas.
Drugače pa lahko dodam samo še, da so BH eni od najpogostejših virov rentgenskega sevanja, ki ima med svetlobnimi spektri v naravi največje energije. Torej BH niso kar tak.
Drugače pa lahko dodam samo še, da so BH eni od najpogostejših virov rentgenskega sevanja, ki ima med svetlobnimi spektri v naravi največje energije. Torej BH niso kar tak.
Valentin ::
Če pa v bližini ni nobenega plina, ki bi ga lahko srkala, so pa tiste slike s črno sredino po mojem kar pravilen prikaz...
Aspirinix ::
Če ni plina, nima kaj padat na BH, pa tud tistega diska ni. Potem je pa res črna tak ko se reče in je ne vidiš.
Valentin ::
Glede na zvezdno ozadje, bi se črna luknja verjetno prav lepo videla...
Potem pa bi bili tu še kakšni efekti zaradi uklanjanja svetlobe zvezd vidnih tik ob njenem dogodkovnem horizontu.
Mislim, da bi blo kar dost za videt.
Potem pa bi bili tu še kakšni efekti zaradi uklanjanja svetlobe zvezd vidnih tik ob njenem dogodkovnem horizontu.
Mislim, da bi blo kar dost za videt.
zaj_tam ::
Sem zacel pozno brat in se nisem uspel dokoncat tak da mi oprostite ce bom kako neumnost reku.
1. Ne razumem kak se lahko grevitaciji doloci hitrost. Ni to sila?
. Za crno luknjo se nam obeta nova teorija. Ze veste?
1. Ne razumem kak se lahko grevitaciji doloci hitrost. Ni to sila?
. Za crno luknjo se nam obeta nova teorija. Ze veste?
Aspirinix ::
OK, Marjan. Če si malo dalj stran se to vidi lepo. Če si pa blizu mislim, da ne bi bilo kaj posebnega. Tista slika pa je bila posneta s teleskopom in pri veliki povečavi, kar pomeni, da ta efekt vidiš šele, ko si dovolj daleč.
Pa še, kakšna je tista nova teorija o BH?
Pa še, kakšna je tista nova teorija o BH?
Thomas ::
> Pa še, kakšna je tista nova teorija o BH?
Ja! Mene tud zanima.
Ja! Mene tud zanima.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
zaj_tam ::
Hm. Ne vem ce lahko tu kaj prepisem ven iz revije. Tudi ce bi pustli, ne vem ce je legalno.
Thomas ::
Povzetek je gotovo legalen.
Iz kere revije pa le prej povej.
Iz kere revije pa le prej povej.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Vsebina tistega, kar si mi poslal, se mi zdi zdrava.
Ne vem koliko je res, koliko pa ni, vendar mi je zelo všeč, ker odpravlja (fizikalno) singularnost v središču. Tako kot teorija, ki sem jo že opisal tukajle nekje.
Poleg tega upošteva kvantno teorijo (bolj kot relativnost), kar se je pa doslej še zmeraj izkazalo za plodno.
Pa še nekaj je:
Da bi našli magnetne monopole, bi morale biti v središču BH singularnosti. Magnetnih monopolov pa NI uspelo najti nikomur - kljub iskanju. Zato je tale "tvoja" - ali ona "moja" teorija - verjetnejša.
Ne vem koliko je res, koliko pa ni, vendar mi je zelo všeč, ker odpravlja (fizikalno) singularnost v središču. Tako kot teorija, ki sem jo že opisal tukajle nekje.
Poleg tega upošteva kvantno teorijo (bolj kot relativnost), kar se je pa doslej še zmeraj izkazalo za plodno.
Pa še nekaj je:
Da bi našli magnetne monopole, bi morale biti v središču BH singularnosti. Magnetnih monopolov pa NI uspelo najti nikomur - kljub iskanju. Zato je tale "tvoja" - ali ona "moja" teorija - verjetnejša.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
P_Nut ::
Bo kej al ne bo. Zdej je že 1 mesec pa pol, kmal bosta dva, rezultatov pa nč. Pomoje sploh ne bojo povedal, ke bojo ugotovil, da ima gravitacija, neskončno hitrost
Eschelon ::
Obvezno branje za vse (tudi zame :) o gravitaciji:
POSSIBLE NEW PROPERTIES OF GRAVITY
Isti avtor o vsebini jupiter/kvazar eksperimenta:
Meaning of the "speed of gravity"
... na koncu se bom celo strinjal s Thomasom ...
POSSIBLE NEW PROPERTIES OF GRAVITY
Isti avtor o vsebini jupiter/kvazar eksperimenta:
Meaning of the "speed of gravity"
... na koncu se bom celo strinjal s Thomasom ...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Zakaj je hitrost svetlobe konstantna? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 15460 (4610) | reeves |
| » | Fotoni-delci svetlobeOddelek: Šola | 2534 (2095) | Limit-sky |
| » | Črne luknje (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8477 (7938) | Thomas |
| » | relativnostna teorija (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 10404 (8719) | bobby |