Sodobna elektronika 2004

• Janez Nučič :: 17. okt 2004

Sedaj že kar nekaj let hodim po tovrstnih sejmih (samo na Sodobni elektroniki sem bil letos šestič zapovrstjo, članek pa pišem tretjič) in splošni trend upadanja obiska in števila razstavljalcev se še kako odraža v kvaliteti in smiselnosti obiska. Če ni ljudi, podjetja ne vidijo smisla v postavitvi prostora in plačevanju najemnine, posledično je podjetij manj in zato spet manj ljudi ... čarobni krog je sklenjen. Če je bil še lansko leto obseg sejma Sodobna elektronika za eno halo večji (že takrat ga je bilo razmeroma malo), lahko samo ugibate, kako je bilo letos. Celo kratka predstavitev poteka razvoja elektronike ob samem vhodu je bila okrnjena in zmanjšana.

Letos so skoraj zagotovo največ denarja za vstopnine pobrali od mlajših, za katere sejem vsekakor ni mišljen - večina ni imela nobene veze z elektrotehniko in si niso hodili ogledovat milijone tolarjev vrednih kopircev, močnostnih stikal in idej ter rešitev avtomatizacije procesov, saj so bili to gimnazijci in šolarji z vseh koncev Ljubljane. Kaj jim je tako zelo dišalo? Mamilo jih je to, kar se je dogajalo pod halo B - računalniške in konzolastične igre. V kleti je bila postavljena igralnica s kupom Playstationov 2 in računalnikov. Tako na oko bi rekel, da je bilo vsaj kakih 30 Igralnihpostaj in vsaj kakih 40 ali več računalnikov. Skratka, raj za mladino.

A količina "mladine" na sejmu je povezana tudi s težavami - ker vstop ni bil brezplačen, so morali vsi iger željni ljudje prav tako plačati vstopnino. Nekateri so se zato odločili, da glede na to, da so plačali za vstop, želijo imeti še nekaj materialnega v zameno. Tako so na primer izginjali fotoaparati, prenosniki in druga oprema z razstavnih prostorov - take in podobne zgodbice sem slišal na kar nekaj mestih, medtem ko vsa leta poprej česa takega nisem zasledil.

Sejem

Letos so znižali vstopnine, kar je logičen korak. Odrasli so tako plačali 900 SIT (lansko leto 1000 SIT), študentje, dijaki in upokojenci 700 (lani 800) ter skupine nad 10 ljudi 400 SIT (ta popust so še kako izkoriščale mase ljudi namenjene v kletne prostore na omrežne razpaljotke). V kletne prostore je bil vstop med 18. in 22. uro celo brezplačen. Poleg vstopa pa so nam letos v roke potisnili še brezplačen katalog razstavljalcev.

Na sejmu je letos razstavljalo skupaj 160 podjetij - 66 slovenskih in 94 tujih (od tujih jih je bilo 16 dejansko fizično prisotnih, ostala so bila zastopana s strani slovenskih razstavljalcev). Sejma so se poleg slovenskih udeležila še podjetja iz Hrvaške, Avstrije in Nemčije, zastopane pa so bile firme s celega sveta.

Razdeljen je bil na štiri dele in sicer po halah, na enak način pa bo potekal tudi pregled.

Hala A - telekomunikacije, ponudniki IT, avdio in video oprema

Največja hala je bila seveda spet v znamenju svete trojice - SiOLa, Telekoma in Mobitela, ki so si zopet delili skupni prostor na desni od vhoda. Telekom je na svojih razstavnih prostorih predstavil tudi primerke terminalov za IP telefonijo podjetja Avaya. Z IP telefonijo namerava Telekom v prihodnjih letih nadomestiti stacionarno telefonijo, s čimer bi si znižal stroške vzdrževanja.

Projekt IP telefonije je v svoje poslovne prostore uvedel SiOL že pred dobrim letom dni, ko so celotno interno komunikacijo prenesli na to platformo.

Kot veste, IP telefoni prenašajo podatke s pomočjo protokolov TCP/IP. Tehnično gledano bi se dalo IP telefonijo uvesti že na današnjih ADSL povezavah, saj je negativen učinek na pasovno širino skoraj zanemarljiv. Prenos zvoka po IP telefonih trenutno zasede od 16 do 32 kilobitov vsako sekundo.

V času pisanja še ni jasno, ali bo SiOL ponudil IP telefonijo kot dodatno možnost poleg interneta in televizije, ali pa bo IP telefonijo kot nadgradnjo ISDN dela ponudil kar sam Telekom, kar bi bilo precej bolj logično.
Govori se, da bo ob morebitnem lansiranju IP telefonije s strani SiOL-a, lokalni klic (torej klic iz IP telefona na IP telefon v SiOL omrežju) brezplačen, a ta informacija še ni potrjena.

Na nekaj oddaljenih lokacijah so, seveda testno, IP telefoni že postavljeni na omrežju ADSL. Za samo povezavo ne uporabljajo sloja PPPoE (saj bi le-ta izjemno povečal zakasnitve, česar si pri telefonu ali televiziji ne smemo privoščiti), ampak uporabi kar premoščeno (bridge) povezavo, s katero dosega zakasnitve pod dvema milisekundama. Tudi ob prižgani televiziji in aktivni Muli je telefon deloval brez vsakršnih motenj, vsaj tako pravijo srečni testni uporabniki.
Tehnologija je očitno že zrela za uporabo. Kdo jo bo lansiral? Kakšne bodo cene klicev v zunanja omrežja in naročnina? Pustimo se presenetiti.

Druga stvar, ki jo je Telekom predstavljal, so bila sporočila SMS v fiksnem omrežju. Pošiljali jih bomo lahko tako na internet kot na druge fiskne telefone in mobilce. A tu se lahko vprašamo, kdo bo doma stal ob telefonu in tipkal sporočilca. Mobilniki da, fiksni pa bolj ne. No ja, morda je to samo moje mnenje in bo tehnologija doživela tak bum kot "esemeski" v GSM omrežju. Aja, zopet boste potrebovali posebne aparate (baje celo nekaj takih s celotno tipkovnico), seveda drugačne kot so tisti za IP telefonijo in za običajno stacionarno telefonijo. Malce sem povprašal, kam je izginilo "sporočilcanje", ki je bilo vključeno že v Iskrine ISDN telefone (le-te so delali prav za Telekom) in ni nikoli delovalo, pa mi nihče ni znal odgovoriti - seveda pa to ni ista zadeva kot SMS in taki telefoni s sms pošiljanjem ne bodo delovali.

Torej, novi telefoni, nove naročnine in vprašljiva vrednost ter uporabnost.

SiOL smo že omenili, od svete trojice nam tako ostane le še Mobitel, ki ni prikazal nič novega in zanimivega, pravzaprav ni pokazal ničesar. Tu je bil informacijski pult in oglasi za UMTS omrežje ter večpredstavnostni Planet, sicer pa nič.

Blizu sta bila še štanta Nokie in Sony Ericssona, ki sta predstavljala najnovejše mobilnike in moram reči, da sem v obeh taborih videl zanimive mobilnike, ki pa so pri Nokii postali malce preveč samosvoji in ekstravagantni, medtem ko se SE drži čistih ravnih linij in uporabnosti. Ne razumite me napak, tudi Nokia ima na pogled zelo lepe mobilnike, toda občutek imam, da dajo več na izgled kot na uporabnost. Žal nisem mogel nobenega od novih mobilnikov prijeti v roke, saj so bili vsi varno zaklenjeni v vitrinah. Za bolj natančno obdelavo in primerjavo bi si moral vzeti veliko časa in se poglobiti v delujoče modele ter jih podrobno preiskati in uporabljati vsakega vsaj nekaj dni.

Tu je bil še Siemens, toda ne s svojimi telefoni, temveč z industrijsko avtomatizacijo, sistemi vodenja, krmilniki in podobnimi tehnološkimi zadevami, pa še nekaj drugih podjetij, ki za nas niso posebno zanimiva. Svoj štant je postavil tudi Level One, ki je razkazoval vso svojo mrežno opremo ter pred kratkim izdano zelo lično Bluetooth slušalko za vsega 18 tisočakov.

Tu je bilo še podjetje, ki je zastopalo Sennheiser, ki je bil letos v znamenju brezžičnosti - profesionalni mikrofoni, sprejemniki, ojačevalniki in podobno, toda na žalost še nisem videl kakega brezžičnega kompleta zvočnikov (na primer 5.1 sistem na IR, UHF, morda celo bluetooth prenosom signala. Tu je bilo še podjetje Mali elektronika z veliko izbiro hladilnih reber, ohišij, ventilatorjev, filtrov in drobnega elektro materiala. Na njihovem štantu je stal tudi velik vodni blok, ki ga lahko vidite na sliki. Raj za slovenske modifikatorje in overclockerje.

Letos je po dolgem času (mislim, da po štirih letih) spet razstavljalo podjetje PC H.AND iz Trzina. Pokazali so nekaj proizvodov njihovih uvozniških partnerjev - AOpen, Plextor, Philips, Sapphire in podobno, poleg tega pa so zelo zanimivi njihovi ekrani "Touch Screen", ki so zgrajeni na Philipsovi osnovi. Tako vas na primer 15" vgradni LCD zaslon pride okoli 115, model ki je občutljiv na dotik pa 200 tisočakov.

Tu je bilo še nekaj drugih podjetij, med njimi Amis, ki je v avli hale predstavljal svoj način IP telefonije. Žal se mi zaradi programa neke plesne skupine ni uspelo zriniti do njih in jih malce zaslišati.

Hala B - avtomatizacija, merilna tehnika in robotika

Takoj ko sem stopil skozi vrata v halo B, sem na desni strani našel podjetje Hydra & Co., kjer je svoji reviji Avtomatika in Elektronika, orodja in barve za tiskalnike predstavljal Brane2. Žal mi ga ni uspelo ujeti na fotografijo, saj je med mojim pohajkovanjem po sejmu izginil neznano kam.

Podjetje Tenzor je v bližini predstavljalo za vse hitre voznike nadvse nevarno tehnologijo - nadzor hitrosti prometa s kamerami. Na nek odsek ceste preprosto postavijo kamero in snemajo mimo vozeče avtomobile. Vsakemu izmerijo hitrost, ga po potrebi slikajo in elektronsko izluščijo številko tablice. Od tu naprej je samo še avtomatika - programsko nastavljena tolerančna meja - na hitri cesti recimo 20 km/h in zadaj po možnosti mašina, ki tiska slike, položnice in obvestila o prekršku. Vse skupaj lahko samo še zapakiramo v ovojnice in že imamo recimo 100 kršiteljev na uro in s tem 750 tisočakov (če se vsi odločijo plačati v osmih dneh) v državnem oziroma policijskem prašičevcu. Enostavno. Da pa lahko vse skupaj počnejo tudi ponoči (za normalno delovanje kamer je dovolj dnevna svetloba), je tu še infrardača svetilka. Le pazite na hitrost!

Tu je bilo še cel kup drugih podjetij, ki za nas niso tako zelo zanimiva, predvsem je bilo na splošno dobro zastopano področje merilne in drobne tehnike (multimetri, osciloskopi, oprema za cinjenje in podobno), alarmne naprave vseh vrst in velikosti, avtomatizacijski postopki procesov in drugo.

V kleti hale B se je dogajal že prej omenjeni zabavni del elektronike, s kupom igralnih konzol ter računalnikov, na katerih se je igralo vse najnovejše igre. Tu je imel svoj prostor tudi Radio Salomon (karkoli so že počeli tu) ter Subaru Impreza WRC.

Hala C - komponente, sestavni deli, spoji, oprema za proizvodnjo in instalacije

Za Slo-Tech člane verjetno najmanj zanimiv del je bila hala C, kjer smo lahko videli predvsem tehnologijo za industrijo, gradbeništvo in podobno. Tu je malce iz konteksta razstavljal Fischer elektronik s svojim asortimentom hladilnih teles ter podjetje IC elektronika. Zanimiv je bil 1,44 mio tolarjev vreden barvni kopirni stroj Develop iz koncerna Konica - Minolta, ki tiska oko solzeče fotografije. Iskra zaščite je spet predstavljala enake prenapetostne zaščite kot lani, sicer pa je to to. Točno, še to naj vas opomnim. Kupite si prenapetostne zaščite! (In ne, to ni reklama.) S stroškom nekaj tisočakov boste zavarovali svoje dragocene mlinčke, Hi-Fije, televizorje in ostale električne naprave. Imam kar nekaj znancev, ki jim je strela uničila sto tisoče tolarjev vredno opremo. Verjemite, izplača se.

Pred halo A je bila postavljena še proga za električno gnane daljinsko vodene avtomobilske modele, kjer se je lahko vsak preizkusil v spretnostni vožnji. Moram reči, da sem bil presenečen nad hitrostjo teh malih zverinic.

Zaključek

Kaj smo se torej novega naučili na letošnjem sejmu Sodobne elektronike? Hja, bolj malo. Morda edinole to, da bo potrebno nekaj močno spremeniti in nekako privabiti na sejem več ljudi ter več razstavljalcev. Letošnja zabavna elektronika v kleti ni bil slab začetek in je privabila trume ljudi, ki so plačevali vstopnino. Vendar pa ima tudi ta medalja dve strani - po eni strani višji obisk, po drugi porast kraj na prizorišču.

Uradno pa je že, da se bosta skupaj združila sejma Infos (Infos + Teleinfos) ter Sodobna elektronika in imela skupni sejem spomladi na Gospodarskem razstavišču in sicer točneje 23. do 29. maja 2005. Združitev bo vsekakor koristila vsem, tako razstavljalcem kot udeležencem sejma.