» »

Mnenje: Patentiranje programsko izvedenih izumov - da ali ne?

  • ::

Poiskusi sprejema direktive o patentiraju računalniško izvedenih izumov so v državah članicah EU sprožili številne reakcije javnosti. V Sloveniji se je izoblikovala Iniciativa programski patenti, ki je o vprašanju patentiranja računalniško izvedenih izumov organizirala eReferendum v okviru katerega so zbirali podpise posameznikov in podjetij za oz. proti spremembi omenjene direktive.

Za spremembo direktive se je v okviru eReferenduma zavzelo več kot 500 posameznikov in več kot 150 podjetij in drugih organizacij, proti spremembi pa je na omenjeni spletni strani glasovalo sedem posameznikov.

Ker smo na Slo-Techu želeli predstaviti mnenje koga, ki prepovedi patentiranja programsko izvedenih izumov nasprotuje, oziroma tim. programske patente podpira, smo enega izmed podpisnikov zaprosili za mnenje o patentiranju programsko izvedenih izumov. Mnenje navajamo nelektorirano in v celoti.

--Uredništvo



V minulih mesecih se je predvsem zaradi direktive o programsko izvedenih izumih kresalo kar obilo mnenj, ki pa so bila več ali manj predvsem proti. Ob tem se ne bi rad spuščal v ustreznost oziroma neustreznost sedaj že pokojne direktive EU. Omenjena direktiva je namreč lep primer dela EU uradniške elite, ki je očitno čedalje bolj odtujena od potreb ljudi. Direktivi poleg ustrezne jasnosti, manjka predvsem veliko zdrave kmečke pameti. Na področju industrije, kamor patenti sodijo, so potrebna jasna in stabilna pravila. Pravila, okoli katerih se najprej par let kregamo kaj sploh pomenijo, nato pa se po možnosti spremenijo, so bolj kot industriji namenjena pravnikom.

Ne bi se želel tudi spuščati na področje, ali je patentni sistem kot takšen, morda že preživet oziroma ne sodi več v današnji svet. Debata o tem, je namreč še mnogo bolj politična kot sama debata o programsko izvedenih izumih. Takšne politične debate pa z veseljem prepuščam politikom.

Razvoj programske opreme je industrija. Sicer malce mlajša od recimo avtomobilske, še vedno pa starejša od recimo nanotehnologije ali genskega inženiringa. Tudi po doseženem prometu ta veja industrije ni ravno zanemarljiva. In tako ni popolnoma nobene potrebe, da bi v tej panogi veljala drugačna pravila kot recimo v farmaciji ali gradbeništvu. Nasprotovanje patentiranju programsko izvedenih izumov, na nek način sporoča, da razvoj programske opreme sploh ni industrija enakovredna drugim. Da je prej ko ne igračkanje, ki nima kakšnih realnih rezultatov.

Prepoved patentiranja programsko izvedenih izumov postavlja tiste, ki se ukvarjamo z razvojem programske opreme v neenakopraven položaj, naprav razvojnikom na drugih področjih. Naj navedem konkreten primer. Recimo da Jaka, inženir ki se ukvarja z razvojem integriranih vezij, izumi postopek, s katerim se doseže da procesor deluje 20% hitreje. Jaka izum seveda patentira, in vsak, ki želi svoje procesorje pohitriti ima dve možnosti: bodisi plača Jaki licenčnino za patent, bodisi razvija na lastno pest, plačuje drag razvoj, in tvega da mu morda ne bo uspelo. Jakov prijatelj Miha, pa izumi nov algoritem, ki pospeši neko operacijo za 30%. Miha, lahko poizkusi prodati svoj izum. Vendar nima popolnoma nobene pravne možnosti, če nekdo njegov izum preprosto skopira.

Miha ima seveda tudi še par pravnih možnosti. Lahko z potencialnim kupcem izuma sklene NDA. Ta mu zagotavlja tudi pravno zaščito v primeru neustrezne zlorabe predanih informacij. Ampak tovrstne zadeve, so tudi v primerjavi z dragim patentnim sistemom, še bistveno dražje in predvsem manj učinkovite.

Opcija, ki pa Mihi ostane pa je tudi, da izum enostavno zadrži zase. In, če nima ustreznih trženjskih sposobnosti, bo izum odšel z njim v grob. S čimer pa bomo izgubili vsi. Navedeni razlog je tudi temeljna ideja patentnega sistema. Izumitelj javno objavi svoj izum, s čimer da drugim možnost da razvijajo na osnovi tega naprej, v zameno za ekskluzivno pri izkoriščanju izuma za omejeno obdobje.

Omenjena misle se je zapisala mnogo let nazaj in sicer se v originalu glasi "To promote the progress of science and useful arts, by securing for limited times to authors and inventors the exclusive right to their respective writings and discoveries;". Glede na to, da je bilo omenjeno zapisano okoli leta 1787 bi marsikdo sodil da že sodi na smetišče zgodovine. Kdo drug pa dodal, da so najboljše stvari večne.

Posebno poglavje debat o tej temi pa je pragmatičen pogled tistih, ki se z razvojem programske opreme bodisi ne ukvarjalo profesionalno, ali pa ne verjamejo, da so sposobni kaj originalnega v življenju narediti. Pragmatično seveda se takšnim patentiranje ne izide in jim lahko prinese le dodatne stroške, zato je njihovo nasprotovanje razumljivo. Naj ob tem dodam, da patentni sistem z ničemer ne onemogoča tistih, ki so prepričani, da je prav da svoje dosežke delijo z drugimi. Takšna hvalevredna dejanja ne sme prepovedovati noben sistem.

Seveda pa še tako načelno dober sistem, ne zagotavlja nirvane, če je njegova implementacija v praksi zgrešena. To je lepo vidno v obstoječem evropskem patentnem sistemu. Stroški pridobitve patenta v EU v toliko državah, da je število ljudi primerljivo z ZDA je v EU par 10x dražje kot v ZDA.

Iz tega jasno sledi da glavna težava razvijalcev programske opreme v EU ni morebitna možnost patentiranja programsko izvedenih izumov, temveč predvsem predraga in odtujena uradniška elita.

Marko Pavlišič



Ker bi na Slo-Techu v bodoče želeli predstaviti različna mnenja o temah, povezanih z informacijskimi tehnologijami, vas vabimo, da tudi sami napišete svoj komentar in nam ga pošljete.

Pravica brati

Pravica brati

Esej je bil prvič objavljen februarja 1997 v reviji Communications of the ACM (letnik 40, številka 2). (iz "Pot v Tycho", zbirke esejev o predhodnikih Lunarne Revolucije, objavljene v Mestu Luna 2096) Za Dana Herberta se je pot do Tychota začela na fakulteti - ko ga je Lissa Lenz ...

Preberi cel članek »

Kršitve avtorskega prava na internetu

Kršitve avtorskega prava na internetu

“Stvar je preprosta. Piratiziranje = slabo. Se komu zdi, da je prav, če se software kar daje naokrog? Se vam? Meni se tudi zdi prav ampak ne za ves software, za tistega, kjer ima uporabnik dovoljenje, da ga lahko daje naokrog. Open Source software to v večini primerov omogoča. Izvolite ...

Preberi cel članek »

Nadloge interneta - spyware

Nadloge interneta - spyware

V članku bomo obravnavali temno plat uporabe računalnika, ki je povezana predvsem z operacijskimi sistemi MS Windows, ki so najbolj razširjeni med domačimi in poslovnimi uporabniki. Govora je o tim. spyware programih - parazitnih ali vohunskih programih, katerih namen je pridobivanje ...

Preberi cel članek »

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Odprtokodno oziroma prosto programje v zadnjem času postaja zelo resna alternativa lastniškemu programju in po svetu je čedalje več primerov ustanov in podjetij, ki zaradi številnih prednosti prehajajo na uporabo odprte kode. Poleg ugodne cene (odprtokodno programje je praviloma na voljo brezplačno) ...

Preberi cel članek »

Intervju: Seth Bindernagel

Intervju: Seth Bindernagel

Slo-Tech: Se lahko za začetek predstavite?

 Seth: Ime mi je Seth Bindernagel in sem direktor lokalizacije Mozille Firefoxa.

 Slo-Tech: Naša skupnost redno spremlja razvijalske izdaje v Operi, Firefoxu, Google Chromu… Skratka, zelo tekmovalno področje. Kako ga vidite s ...

Preberi cel članek »