Test interINFOSa

• Žiga Dolhar :: 21. nov 2002

Od 20. do 24. oktobra se je v ljubljanskem Cankarjevem domu odvijala mladini precej nezanimiva prireditev, interINFOS 2002. Zmedeni? Za lažje razumevanje bom navedel zanimivo anekdoto. Vsem obiskovalcem Slo-Techove stojnice na sejmu sem kot glavno tematiko naše strani omenjal "informatiko". Nato sem se odpravil na oblet stojničevja ter si ogledal vrsto "nezanimivih" izdelkov (ti ti zahtevnež :) --alien-w): tiskalnike črtnih kod, fotokopirne stroje, digitalizatorje dokumentov, itd. No, seveda ni manjkalo niti mladini prijaznejših con, recimo dvorane, polne grafičnih kartic, kjer so obiskovalci lahko nabijali Unreal Tournament 2003. V objektiv sem ujel tudi nekaj primerkov avtorsko zaščitenih vsebin, za katere sumim, da gre za warez -- a ne bodimo bolj papeški od papeža samega. Tako, odpravimo se na ogled!

Otvoritev

Nabit s pozitivno energijo se opravim po hodniku proti dvorani, kjer naj bi se odvila svečana otvoritev. Dohitim gručo poslovnežev ter se zaradi širine hodnika, ki jo zavzemajo, odločim da prehitevanje zaradi enormnosti lastnih korakov ne bi bilo varno, nakar pet metrov predme prično skakati novinarji ter slikati one pred menoj -- meni nič jasno. Po pretečenih tridesetih sekundah ugotovim, da tam stoji častni govornik, dr. Janez Drnovšek -- ob spoznanju sem se kakopak rapidno taktično umaknil v zavetje stojnic.

Zasedem kakšen promil dvorane, na platnu pa se odvije 3D animacija preleta nad Ljubljano. Ni se prvič zgodilo, da je vrli moderator na sredini zaslona pozabil kurzor miške, a tokratni se je na sredini animacije vseeno odločil, da artefakt na Ljubljanski grad pravzaprav ne sodi (odločitev pozdravljam). Med tem si skrbno ogledam vsebino sprednjih sedežev, na katerih pa poleg takratne-morda-tudi-zdajšnje županje uvidim informatičnega ministra, njegovega nadrejenega ter odsotnost gospe Petrinove, ki si verjetno še ni opomogla od Tiste izjave pred leti...

Po nagovoru v angleščini (i, inter-infos!) ter pozdravnim besedam direktorja podjetja Infos se je na katedru zvrstilo še nekaj ostalih direktorjev - pri prvem sem zasledil pomanjkanje retorike (da, namizni prt je bil vsekakor lep, takisto list z zapiski, morda celo govorom). Ne, ni me toliko motilo venomerno ponavljanje enakega pozdrava vseh govorcev (beri: pozdrav vsem v prvi vrsti sedečim. Nekajkrat.), kot pa recimo povprečna starost slednjih.

Vse ljudi seveda spoštujem in cenim, pa čeprav se morda z njihovimi izjavami ne strinjam, jih to v mojih očeh ne naredi nič manjše avtoritete. A vendar bi si drznil reči, da je srednja starost govornikov znašala nekje vsaj 45 let, kar mi ne deluje ravno kot "reprezentativna starost". A vseeno.

Druga opazka leti na neizvirnost -- še posebej glede recesije. Ne boste verjeli, a izvedel sem, da smo bili v obdobju recesije, ki se počasi končuje. Ob dejstvu, da bi se po načrtih morala končati oziroma se je že končala pred dvema letoma, sem rahlo zmeden. Joj, preveč medijev ter proizvajalcev, ki se ne znajo dogovoriti! Fantje, saj imamo kaj zanimivejšega na tapeti, kajneda? Če že govorimo o recesiji, povejmo kaj malega tudi o razlogih oz. ostalih klišejih, ki jih ne ponavljamo tako velikokrat.

Se pa strinjam z trditvijo, da "vprašanje odprte kode buri duhove". Če ne drugega, me je zelo motila neprisotnost Microsofta -- na njihovem običajnem mestu sem tokrat odkril Lugos. Predstavitev slovenskega linuksaškega društva je bila vsekakor ena izmed najbolj praktično uporabnih, a več o tem kasneje, med opisom stojnic.

Splošni vtisi trimčkanja

Lahko bi rekli, da je okrasitev razstavišča zelo pomemben del pojavnosti na tovrstnem sejmu, kjer se kar tare informatikov. Žal pa to dokazujejo le izjeme, kot naprimer Datalab ter Unisoft, če omenim le dva. Še vedno je namreč pomembnejši tolikokrat omenjeni pristop do stranke. Pri drugoomenjenem tako niso imeli nevemkako bogatega prostora (ki je bil sicer preprosto-a-všečno oblikovan), a so si celo zame, ki ne predstavljam nekega jako eminetnega imena, vzeli čas.

Žal pa sem na sejmu dobil vtis, da je nekaterim preprosto "pod častjo" ukvarjati se z rajo. Nekatere sicer razumem, saj je lepše razlagati oh-in-splohovstvo nekomu, ki določenega področja ne pozna oziroma ima v njegovi pozlačeni denarnici zgolj platinasto kartico. Nemalokrat sem tako obstal pred pultom, medtem ko sta si gostitelja vzela čas zase ter zgolj prikrito pogledovala nekam v mojo smer. Kdo ve, morda sva pa s TESKAnom res tako suha. Na drugem bregu je sicer kampiralo nekaj malega izjem, katere bom omenil kasneje.

Nasploh pa je bil sejem nekako pust ter verjetno zanimiv bolj onim, ki so si ga ogledali z dobrim razlogom. Iti nanj zgolj zaradi firbca je napačno, po svoje pa se mi še bolj hecne zdijo šole, ki so svojo mularijo pripeljale na ogled informacijskih tehnologij. Prihod na sejem z namenom ogledati si Slo-Techovo postojanko pa je vsekakor pedikure vreden razlog, obenem pa tudi zelo poučno doživetje! (trinajstletnica ki prvič zre v 18" LCD zaslon press) (

Klet

"Knowing me, knowing you" je naslov Abbinega komada, na katerega udarjanje bobna je v zraku poskakovala težka kovinska krogla, ki jo je pred silo gravitacije ubranjevalo močno magnetno polje. Na vprašanje elektro-laika sem dobil odgovor, da naprava pokuri 30 amperov, kar je bojda kar veliko. Okroglino sem tudi prijel ter jo poskušal prizemljiti, a mi ni uspelo -- kar sicer ni presenetljivo, upoštevajoč moje nekilogramovje. Zna biti, da bi celo jaz obstal v zraku, saj imam na sebi pas ter nekaj kovinskih zadrg...

Tamkaj je bilo tudi igrišče za robobrc: osvetljena podlaga, nad katero bdi kamera. Igralci, robotki, so na vrhu označeni z barvnimi kvadratki, ki označujejo njihovo pripadnost (in položaj), računalo pa nato motorjem izdaja ukaze ter poskuša doseči, da bi žoga pristala v nasprotnem golu. Delovanje je zelo zanimivo: robotki se "pametno" zaletavajo, se v loku zapodijo da bi kar čimbolje prestregli žogo in podobno. Vsekakor bolj zanimivo od zadnje sezone Formule 1.

Nadstropje više

Zgornje nadstropje se je pričelo z manjšimi predstavitvami. Takoj ob vhodu je imela svoj kvadratni meter revija PC Format, kjer so hostese ter Pripadnik zabavali obiskovalce ter vsaj name ustvarili prijeten vtis. Moje omemba ne-naročnine jim sicer ni bila po godu, a so me vseeno spustili naprej.

Poleg sta se predstavljali podjetji Akademija za projektni management ter httpool, kateremu bi izrekel grajo. Ma dajte no, saj si ne želite, da je v ospredju pozornosti hostesa, ampak podjetje ter množica podpornih storitev, ki jih ponujate. Dekagrami pudra k temu ne pripomorejo oziroma v danem primeru delujejo kvečjemu odbijajoče. Kreg, kreg!

Police so pritrogali tudi iz prostorov Mladinske knjige, kjer sem preživel nekaj prijetnih uric ob preizkušanju edukativnega otroškega igrovja, ob katerem UT2003 izpade precej revno. Hec :). Tam poleg so bili tudi predstavniki revije Avtomatika, ki nam poleg fotoaparata niso želeli posoditi tudi fotografskih spretnosti -- posledica so nebesedilne prvine na tejle strani.

Da je fenomen Slo-Techa vseprisoten, je dokazovala tudi trgovina s kabli, ki je razkazovala modificirana ohišja. Lepo je videti, da imamo širši vpliv.

Nato je sledil kotiček ponudnikov informacijskih sistemov. Z DataLabovci in predstavniki IUS-Software nisem uspel govoriti, so me pa zato s svojo predstavitvijo (meni in TESKAnu) toliko bolj prijetno presenetili pri Unisoftu. Fantje ponujajo "upogljive rešitve", a kot so me popravili, ne v smislu nevarnosti :).

Če sem prav razumel postavna in čedna fanta, ki ju plačuje Obrtna Zbornica Slovenije, so tam "propagirali" ne toliko izdelkov za medpodjetniško poslovanje, ampak bolj sam format XML, na katerem naj temelji izmenjava naročilnic, dobavnic ter računov. Hvale vredno, upajmo le, da se bo tista prastara vizija zloglasne pisarne brez papirja kdaj uresničila. Če sploh.

Ih, nemalo milijonov bi lahko zapravil pri Pasadeni. Biblij, Telebanij ter Vodnikov in podobne, še posebej tujejezične literature ni primankovalo, a moja denarnica kar ni in ni hotela iz žepa. Šmrc.

Na isti nadmorski višini sem ujel še naslednje slikice:

Loža

Nadstropje višje so se bohotili oni, ki so za svojo prisotnost plačali največ -- vsaj sodeč po opremljenosti njihovih stojnic.

Poslovilno pismo

Namenoma sem tole izpoved pustil za konec. Ko sva s TESKAnom pasirala stojnico Monitorjevega muzeja informatike, se je namreč zgodilo nekaj zanimivega. Najprej sva na Mavrici povadila znanje BASICa. Kakopak na koncu ukaza "run" nisem izvedel, ampak vtipkal "cls". Na mašini tam zraven, ki je poganjala čisto delujoč DOS, je kolega vpisal pomenljivo vrstico -- po fotografiranju sva jo izbrisala.

A glej no glej, ko sva šla pol ure kasneje ponovno mimo, se je na mavrici čez celoten zaslon vrtel napis "Slo-Tech" (kar sva s strokovnim prijemom erogenih tipk računala zaustavila ter program uničila), na sosednjem pa je nek bednik formatiral trdi disk. Uradno stališče Slo-Techa je, da takih dejanj ne podpiramo ter s prstom kažemo na huligane, ki so z računalom verjetno pričeli delat v zavetju Oken 95 ter še o njih nimajo pojma. Fej vas bodi!

Če priznam, sem bil nad našo predstavitvijo na Slo-Techu kar malo razočaran, a mi je vrli NadAdmin (Sergio ali Primož? Ne povem! :)) obljubil, da bo drugo leto boljše. V znak dobre volje je bil dodan tale sestavek.

Za konec pa še misel, ki naj simbolično prikaže razvoj "infosa". Skratka, kaže dobro -- odpeljimo stvar naprej. Se vidimo naslednje leto.