Vhodne enote na udaru

• Matjaž Krajnc :: 9. dec 2002

Vsakič, ko prižgemo računalnik, kar se nam najbrž dogaja vsak dihajoči dan, uporabljamo popolnoma navadno miš in čisto običajno tipkovnico (verjetno bež barve), ker jo pač moramo. Poleg lepo predelanega ohišja računalnika ta dva kosa izgledata precej neprimerno.

Najlažje je enoti kar pobarvati z enako barvo kot ohišje in že smo v stilu. Barvanje kovine in plastike (računalniškega ohišja in tipkovnice ter miši) je lahko izredno nehvaležno in vsaka napaka se kasneje še kako maščuje. Nisem prvi, ki si je omislil barvanje delov računalnika. Med članki imamo kar nekaj sestavkov o tem, kako uspešno prebarvati ohišje svojega računalnika. Tudi sam sem na tak način prebarval svojega, vsi omenjeni postopki pa imajo nekaj pomanjkljivosti.

Na kaj moramo paziti?

Prva pomanjkljivost je tako imenovana "flekavost" oziroma pisanost. Ta učinek (prvi članek "barvanje monitorja") dobimo, če barvamo z neenakomernimi in premalo dolgimi gibi (oglejte si še članka "Modificiranje ohišja, alien-w style" in "Modificiranje računalnika -- The TESKAn Style").

Boris "sketch" Matič v članku "Barvanje ohišja ali "Kištica pofarbaj se"" je ta problem s precej truda rešil (toda -- poglejte sliko pod katero piše "Najprej svinčnik..."). Da mi ne bo kdo kaj zameril, naj povem, da je moje prvo pobarvano ohišje izgledalo še precej slabše -- kot da bi nekdo s čopičem risal po njem. Res je, da je sketch zelo lepo pobarval Sergejevo ohišje, ampak za moje pojme takšno barvanje zahteva preveč truda. Sam sem prelen, da bi vložil toliko časa in truda (sva že dva --Ziggga). Bi pa njegov članek lahko imel naslov "Kako pravilno barvati s sprejem". Druga pomanjkljivost je dovzetnost na poškodbe. Moje prvo ohišje je pri normalni uporabi imelo precej manjših prask, skozi katere je svetila bež barva. Imam pač navado stvari odlagati na računalnik in očitno se pri tem ohišje tudi popraska.

Da se vrnem k temi -- tipkovnica in miš sta v konstantni uporabi in kot takšni morata biti precej dobro pobarvani, da sta nam lahko v ponos. Moj, malenkost drugačen, postopek barvanja ni zrasel na mojem zelniku, ampak sem ga spoznal s pomočjo prijatelja, ki je avtoličar. Način, kako sem pobarval svojo tipkovnico in miš, lahko uporabite tudi pri barvanju ohišja računalnika, mopeda, skiroja, dedkovega radija...

Postopek

Žrtev je najprej potrebno na celoten postopek pripraviti.

To pomeni, da miš in tipkovnico razstavimo in vse plastične dele, ki jih mislimo barvati, obrišemo z v kakšno čistilno sredstvo namočeno cunjo. To pa zato, da odstranite vse madeže čokolade in paštete, ki so ostali po malici. Mnogokrat so na miški ali tipkovnici madeži rok, saj so, ne glede na to, kako pogosto si roke umivamo, vaše roke vedno mastne -- še posebno med igranjem iger, pri katerih streljamo na nebodijihtreba in nam dlani intenzivno obliva znoj. Če boste barvali ohišje računalnika, ki je kovinsko, lahko brez pomisleka uporabite alkohol ali špirit. Imejte pa na umu, da se plastika pod vplivom alkohola topi. Marsikdo bo rekel, da je pametno kovino ali plastiko pred barvanjem malenkost pobrusiti s finejšim smirkovim papirjem. Jaz pravim, da je to nepotrebno delo; nekaj malega špirita po umazanih delih, pa je.

Če obstajajo deli, za katere ne želimo, da bi bili pobarvani, jih zaščitimo z maskirnim trakom.

Preden zadevo prešpricamo na balkonu, seveda podložimo papir ali kaj podobnega (da ne bo še balkon "v stilu", kaj? --alien-w). In sedaj nekaj novega: najprej plastiko pobarvamo s temeljno barvo. Lepa lastnost temeljne barve je ta, da se prime na praktično vsako površino. Še lepša lastnost pa je ta, da se nanos osnovne barve lepo porazporedi in malenkostno tudi vpije. Naletel sem na dva tipa temeljne barve: rdečega in sivega. Vzemite tisto, ki je cenejša, saj sta obe po lastnostih enaki. Temeljna barva se prav tako dobi v spreju in se neverjetno hitro osuši. Čez osnovno barvo sem šel barvat že čez 12 minut. Kakšnih posebne strategij ali nasvetov tukaj nimam -- sam sem barval, dokler nisem vsega pokril. Edinole pazite, da ne nanesete preveč barve, saj se lahko zgodi, da le-ta steče po kapljicah na prosto.

Lahko bi uporabili sijajne barve (priporočam akrilne, iz izkušenj pa lahko rečem, da gre z vsako), a meni je všeč mat. Barval nisem po nikakršnih posebnih pravilih. Sprej odmaknjen približno 20 do 30 cm od barvane površine in posprejam sedaj tu, nato tam -- tako dolgo, dokler nisem več videl rdeče temeljne barve. Če bi barval na tak način brez temeljne barve, bi miš in tipkovnica izgledali zelo flekasto.

Ko sta se miška in tipkovnica posušili, sem miško še pobarval z brezbarvnim mat akrilnim sprejem. S tem dobimo še en zaščitni sloj na miški, ki je vedno v roki, ko uporabljamo računalnik. Tako je dodatno zaščitena pred mehanskimi poškodbami in -- kar je najpomembnejše -- pred vplivom kislin naših rok. Slednje niso samo mastne, ampak izločajo vsega boga, pa še temperaturo miške spreminjajo. Kombinacija teh dejavnikov zna barvo dobesedno stopiti. Tako pa izgleda miška brez sloja brezbarvnega laka po intenzivni uporabi:

Slika je nastala dober mesec po prvem barvanju brez brezbarvnega mat laka. Vidite odtise prstov? Tako je, če računalnik uporablja tudi vaša punca. Reakcija je verjetno posledica drugačnega pH faktorja kože, kakšne kreme za roke in večurnega igranja iger (ti imaš pa naspidirano punco :) --alien-w). Dokaz, da je moja roka nenevarna za barvo na miški, je pomanjkanje drugega, večjega (tako majhne dlani nimam) odtisa prstov. Miško sem očistil s špiritom, jo še enkrat pobarval, najprej s temeljno, nato z osnovno barvo in na koncu še z brezbarvnim mat lakom -- kot bi barval avtomobil. Po malo več kot pol meseca je miška še vedno kot nova.

Pred barvanjem tipkovnice...

Preden se spravimo barvat tipkovnico, na njej opravimo še nekaj temeljnih lepotnih popravkov. Najprej razstavim tipkovnico in poiščem vezje z LED diodami. Njo je potrebno pravilno priklopiti, da bo delovala. Na sliki vidite kje je na tiskanem vezju označen pozitivni pol.

Če pogledate samo diodo od blizu, je + pol tisti, ki ima manjši del oz. tista nožica, ki je daljša.

Najprej je potrebno stare diode odstraniti (na human način, da jih kasneje lahko še uporabimo). Če imamo samo spajkalnik, najprej segrejemo eno nožico in diodo malenkost nagnemo na eno stran. Nato segrejemo drugo nožico in diodo nagnemo v drugo stran. To ponavljamo tako dolgo, da diodo odspajkamo. (Lahko grejemo tudi obe nožici hkrati in ju naenkrat odpulimo ven. --alien-w)

Vstavimo modre (ali kakršnekoli druge) LED diode na mesto starih in jih prispajkamo. Ne pretiravajte s cinom: malo je dovolj.

Naslednja stvar, ki sem jo naredil, je prepričanje numeričnega dela tipkovnice k žarenju v modrem. Diode imam namen namestiti samo v zgornji del tipkovnice, pri tiskanem vezju. Da bo modra svetloba čimbolj razpršena med tipkami, bom naredil difuzor iz pleksi stekla. Takšno idejo lahko dobi vsak, ki pogleda osvetlitev avtoradija.

Najprej sem razrezal pleksi tako, da se je ujemal z luknjo, v kateri so tipke numeričnega dela tipkovnice.

Z alkoholnim flomastrom sem označil, kje je potrebno izrezati luknje za tipke.

Najprej sem izvrtal večje luknje in jih tako povrtal, da sem dobil kvadratno obliko za tipke.

Potrebno je nekajkrat poizkusiti in povečati luknje, da bo difuzor lepo sedel v tipkovnico.

Da bi difuzor bolje razpršil svetlobo, sem ga malenkost pobrusil. Pleksi bolje razprši svetlobo, če ni prozoren (spomnite se na neonske svetilke).

Učinek bo najboljši, če bo LED dioda postavljena med tipkami. Na sliki se vidijo vse tri stopnje planiranja: levo je označevanje s flomastrom, desno izvrtana pilotska luknja in na sredini že pripravljen prostor za ledico.

Odvečno plastiko sem zarezal kar z olfa nožem in odlomil tako, da sem jo potisnil navzdol.

Ko vrtate luknje, poizkusite vrtalnik držati čimbolj ravno v smeri, v katero naj bi svetila dioda. Napaka pri vrtanju se lahko kasneje kaže tako, da snop svetlobe ne bo raven.

Poglejte, kako stvar izgleda iz sprednje strani. Če ste vrtali previsoko ali prenizko, povrtajte luknje toliko, da bo LED dioda svetila na sredini difuzorja (idealna je luknja na levi).

Vse kar še storimo je, da prispajkamo ledice vzporedno (dolge nožice skupaj in kratke nožice skupaj) ter jih pritrdimo v tipkovnico. Na sliki vidite, da sem (na videz brez razloga) zvezal pozitivne pole LEDic z nekaj daljšimi žicami, jih povezal in s četrto žičko povezal nazaj. Negativni pol sem vezal skupaj s kratkimi žičkami. To je v danem trenutku popolnoma nepotrebno, saj sem te žice speljal zaradi morebitnega vezja, ki bi ga izdelal v prihodnosti in ki bi krmililo te tri ledice po nekem zanimivem ključu. V tem trenutku pa me je zanimalo samo, ali bo zadeva sploh izgledala očem všečno.

Za pritrditev sem uporabil vroče lepilo. Ni jedko za plastiko, pa tudi če mi kaj ne bi bilo všeč ali če bi se kaj zmotil, je situacijo enostavno popraviti. Pri lepljenju bodite pazljivi in poizkusite prilepiti ledice pod čimbolj pravim kotom. Čeprav desna ledica izgleda prilepljena poševno, je to samo zaradi kota slikanja in čudnega lomljenja svetlobe skozi lepilo.

Vse skupaj sem prispajkal na napajanje tipkovnice (5 V). Pozitivna je rdeča, negativna pa črna. Marsikdo se bo začudil, zakaj sem zvezal LEDice brez predupora. Rdeče, zelene in oranžne ter rumene LED diode delujejo na dveh do treh voltih, modre pa na 4 do 5 V -- odvisno kakšne kupite. Verjetno majhen predupor ne bi škodil, a ledice svetijo brez pregrevanja že lep čas; mogoče bodo res svetile samo 5 let namesto 10... Če imate pomisleke, prispajkajte majhen predupor. Najbolje je, da ob kupovanju materiala poveste prodajalcu, da imate namen ledice poganjati s petimi volti, pa vam bo že on izračunal, kakšen upor potrebujete

Tipkovnica ima plastične zobe, katerih naloga je držati tiskano vezje in jeziti vsakega, ki bi odpiral tipkovnico. Bodite previdni z njimi. Meni je uspelo enega zlomiti (skrajno desni), enega pa zviti s vročo pištolo (sredinski). Če se kaj takšnega zgodi tudi vam, zelenega vraga kar prilepite v tipkovnico, saj vroče lepilo ni električnoprevodno.

Tako pa izgleda končni izdelek. V temi je malenkost teže slikati (druga slika), če uporabim fleš pa se učinek ne vidi tako dobro. Vsekakor je v živo modra svetloba precej lepša kot na slikah, saj se razlije med tipkami.

Morda se kdo sprašuje, zakaj se trudim s takšno ceneno tipkovnico (cenejše res še nisem našel). Iz čisto preprostega razloga: manjše tipkovnice, kot je Genius K7000, nisem našel. Če kdo najde manjšo tipkovnico, ki ima tudi POWER tipko, naj mi -- prosim -- sporoči. Izdelava mi je vzela dobre 4 urice (nedeljsko popoldne), stalo pa me tudi ni nič, saj sem vse imel že doma: v glavnem material, ki mi je ostal od predelave ohišja računalnika (zato vse LED diode niso enake). Sicer pa, saj veste, ena ledica 300 SIT (zelo dobra), nekaj cina 0,0001 SIT, barva (odvisno kakšna) ter nekaj pleksi stekla 500 SIT.

O mojem ohišju pa kdaj drugič. Vseeno pa vedite, da avtor članka ne odgovarja za vroče zlepljene prste, elektrošoke ter nelisasto pobarvane ude.