Primerjava termalnih past

• Janez Nučič :: 10. okt 2001

Slovenski trg postaja iz dneva v dan računalniško bolj osveščen. Hardver prihaja v rednih intervalih od predstavitev, da o softveru ne govorimo. Microsoft se je poslovenil že pred leti, Linux si tudi počasi zagotavlja mesto v slovenskih srcih. Tudi kar se hlajenja tiče, se lahko v Sloveniji dobi bolj ali manj vse znane HSF (Heat Sink & Fan) enote. A, vrli prodajalci, pozabili ste na eno manjšo, a zelo zelo pomembno zadevo. To so termalne paste. Da, tiste mastne zadeve, ki jih proizvajalci grafičnih kartic ne dajejo med izmenjevalno površino ter procesor. Te znajo biti za navadnega uporabnika, še bolj pa za overclockerja, zelo pomembne, saj lahko, kot vam bo v članku nazorno pokazal alien-w, naredijo celo 9 stopinj Celzija razlike v temperaturi! Žal smo pa testirali le tiste termalne paste, ki so v Sloveniji na voljo. Če smo kakšno spustili, mi brž pišite in pasta bo dodana. Ker sem že prepričan, da vas moje govoričenje dolgočasi, preidimo na test.

--Sergio

O termalnih pastah

Kot verjetno že veste, so termalne paste pomembne za dober stik med procesorjem (grafičnim ali centralnim) ali pomnilnikom ter hladilnim telesom. Več o osnovah ter namenu termalnih past si preberite v članku o "termalnih pastah in trakovih". V tem članku vam bom predstavil tri termalne paste, ki jih lahko dobite na našem tržišču, ter jih med seboj primerjal.

Kako sem testiral

Paste sem preizkusil tako na procesorju grafične kartice kot na osrednjem procesorju. Testna izvora toplote sta bila:

• Celeron 600@1017, 1,95V (0,18 mikronov) ter
• Nvidia Hercules GeForceII MX 175/183@215/230.

Za odvajanje pridelane toplote sta skrbela Thermaltakeova umotvora:

• Golden Orb za Celerona ter
• Blue Orb za GeForca.

Kot vidite, imata oba zbrušeni stični površini, saj sta (predvsem Blue Orb) precej neravna in zato slabše hladita. Če še nimate zbrušenih Orbov, si preberite članek o tem.

No, sedaj pa na naše preljube pastice. Tri so bile. Dve električno neprevodni ter ena, ki je bazirala na srebru. Spoznajmo jih:

Test je bil sestavljen iz dveh delov: polurnega mirovanja ter polurnega poganjanja dema v 3DMarku2001. Uporabljal sem operacijski sitem Windows 2000, ki ima program za "idlanje" procesorja že vgrajen. Temperature sem odčitaval z MotherBoard Monitorjem 5. Odčitaval sem tri temperature. Celeron ima svojo termalno diodo že v samem jedru, grafični kartici pa sem vročino meril s termalno diodo, ki sem jo na eni strani vtaknil v matično ploščo, sam senzor pa sem prilepil na zadnjo stran kartice direktno nad grafični procesor. Tretji senzor je senzor na matični plošči, ki je manj pomemben in nam pove le temperaturo zraka znotraj ohišja. V sobi, kjer imam računalnik, sem z odpiranjem oken in prižiganjem ter ugašanjem prenosne infra pečke ohranjal konstantno temperaturo 25˚C. S tem sem dosegel, da je bila temperatura v ohišju konstantno 30˚C.

Kako sem paste nanašal na procesorja

Ko sem prvič nanašal pasto, sem jo mazal na vsak procesor približno 15minut, da bi bila pasta nanešena čimbolj enakomerno in da bi bila plast čim tanjša. Takole:

Toda to početje se je izkazalo za bolj kot ne jalovo. Zakaj? Paste je bilo tako odločno preveč, kljub temu, da sem se trudil, da bi bila plast namaza čim tanjša. Ko sem enkrat testiral s tako namazanim procesorjem, so bili rezultati precej slabi (zelo blizu so bili tistim, kjer sploh nisem uporabil paste), zato sem vse zbrisal, ter pasto v drugič namazal takole:

Zakaj je tako bolje boste vprašali? Poglejmo! Ko pritisnemo hladilnik ob procesor se pasta stisne in se zato razleze po celotnem jedru. S tem dobimo veliko tanjšo plast, pa še pasta se razleze le tja, kjer je potrebna, ostanek pa se iztisne ob strani ven. Tako delov, kjer je med procesorjem in hladilnikom popoln stik, ne zamažemo in s tem omogočimo boljši hladilni učinek.

Test

V redu, osnove poznamo, pasto smo nanesli, sedaj pa končno na test! Katera maža ja najboljša in najbolje služi svojemu namenu? V nadaljevanju vpisane temperature so povprečne temperature v pol ure delovanja oziroma nedelovanja procesorjev. Najprej sem preizkusil, kakšne so temperature brez kakršnekoli paste. Tu so bile temperature zelo visoke, pa tudi sistem se mi je večkrat sesul in potreben je bil reset.

	Obremenjen	Neobremenjen
GPU	56	52
CPU	61	31

Nato sem preizkusil Conradovo električno neprevodno silikonsko pasto ki v trgovini velja 469 SIT.

	Obremenjen	Neobremenjen
GPU	54	50
CPU	57	30

Ste morda kupili Blue Orba? Če ste ga, ste verjetno zraven dobili majhno vrečkico termalne paste. Pa poglejmo, kako se odreže.

	Obremenjen	Neobremenjen
GPU	53	49
CPU	56	30

Pasta, od katere sem pričakoval največ, pa je srebrna Titanova pasta, kupljena pri Megahitu. Zanjo boste odšteli 476SIT.

	Obremenjen	Neobremenjen
GPU	50	47
CPU	52	30

Rezultati testa

Kot vidimo, je pasta zelo pomembna. Tudi kvaliteta le-te je zelo pomembna. Conradova pasta se je odrezala najslabše. Razlog za to sem iskal v sami sestavi paste. Zadeva je precej tekoča in pri višjih temperaturah dobesedno teče. To ni dobro, saj lahko odteče izpod hladilnika. Je še vedno bolje kot nič, toda odsvetujem nje nakup. Blue Orbu pridajajo precej kvalitetno pasto. Ko jo boste odprli in iztisnili na procesor, boste takoj opazili razliko. Ta pasta je bolj kompaktna ter mi deluje bolj silikonsko, bolj povezano. Tudi pri višji temperaturi ostane precej lepo mazava in ne postane kot voda. Seveda je zmagovalna pasta električno prevodna. Ker so v njej delčki srebra, je njena toplotna prevodnost precej višja od tistih brez njih. Tako lahko vidimo precejšno razliko med boljšo izmed silikonskih past ter to z delci kovine. Titanova pasta je precej bolj "suha". Morda se bo nekaterim zdela celo preveč. Toda ko je damo nekaj na procesor in jo stisnemo s hladilnikom ter nato hladilno telo dvignemo vidimo, da se zelo lepo razleze. Tukaj vas moram opozoriti, da nanašajte kovinsko-silikonske paste ekstremno previdno, saj lahko z njo povzročite kratek stik, če zaide na kakšne pine ali vezje.

Naslednja tabela prikazuje, kako se temperature procesorjev razlikujejo od temperature v ohišju.

	Brez paste	Conrad	BlueOrb	Titan
Obremenitev
GPU	26	24	23	20
CPU	31	27	26	22
Mirovanje
GPU	22	20	19	18
CPU	1	0	0	0

Zaključek

Kaj pravite, se splača odriniti 500SIT za take razlike? Seveda se! Če si ogledamo razlike v temperaturah na grafičnem procesorju. Pri obremenitvi je razlike za 6˚C, pri mirovanju pa za 4˚C. Oglejmo si še procesorske temperature. Razlika pri obremenitvi je 9˚C! To je ogromno... Tudi sam sem bil presenečen nad tako razliko. No ja, splača se sigurno, samo pazite, da ne nanesete predebele plasti in da ne zapacate kakšnih pinov in kontaktov. Upam, da so vrednosti pravilno izmerjene, saj tudi sam komaj verjamem v take razlike. Da bi se prepričal sem test Titanove paste in test brez paste ponovil dvakrat, in odstopanja so bila maksimalno za eno stopinjo.

Uspešno mazanje!

Vsa dejanja opravljate na lastno odgovornost. Za skurjene grafične kartice in procesorje ter za psihične motnje ne odgovarjamo. Nikar si ne umivajte zob s temi mažami.