Forum » Znanost in tehnologija » Notranja sila pospeši težišče?
Notranja sila pospeši težišče?
snow ::
Zdele sem bolj podrobno pogledal kaj je Trdi trdil. Zna bit nekaj v tem stilu za neskončnost ja. (Ki, se meni zdi v tem primeru ena taka velika fizikalna oslarija... ko ne moreš rečt za zadnjo točko, kolk je masa, pa kolk je pospešek in sila).
Trdi rad bi videl izračun tiste dvojne vrste, da ne bomo nekaj na pamet govorili.
Se mi pa zelo čudni zdita tvoji prvi dve vprašanji. "Kaj pomeni mirovanje" in "Kaj je težišče"?!
Trdi rad bi videl izračun tiste dvojne vrste, da ne bomo nekaj na pamet govorili.
Se mi pa zelo čudni zdita tvoji prvi dve vprašanji. "Kaj pomeni mirovanje" in "Kaj je težišče"?!
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Thomas ::
No, si bomo kar sedaj si vzeli čas!
Najprej, ostali bomo pri "zelo elementarni matematiki". To iz razloga, da vsako konfuzijo eliminiramo na "široko jasen način". Ker če bi se zgubljali v kakšnih tenzorjih, bi se verjetno tudi izgubili. Megla bi prekrila prizorišče, vsaj za večino.
V ta in v še en drug namen, bomo rahlo zaostrili svoja prvotna stališča. Namesto da bi se sploh ubadali s konceptom masne točke, jih bomo nadomestili s kroglicami s končnimi premeri. Središča ostanejo na 10^-N, začenši z N=0. Premeri kroglic so pa 100^(-N-1). Torej 1/100, 1/10000, 1/1000000 ... Mase kroglic pa tudi ostanejo kot so bile. 1, 1/2, 1/4, 1/8 ...
V začetku, ob času 0, so torej te kroglice na svojih mestih, med njimi deluje gravitacija. Vendar med njimi so tudi valji zanemarljive mase (v primeru z maso kroglic na obeh straneh distančnika), ki držijo kroglice lepo narazen. Denimo, da imajo valji celo vdolbinice, v katere se kroglici lepo prilegata, da je ravnotežje stabilno. Tudi distančniki (toga telesa) NISO privarjeni, preprečujejo samo približevanje, nikakor pa ne oddaljevanja kroglic.
Torej kroglice na palčkah, takole ...-o-O MIRUJE vse.
OK?
Zdaj razstrelimo samo najdaljši distančnik, med desnima kroglama. Skrajno desna krogla se zaradi gravitacije začne pomikati levo. Kaj pa druga največja? Ta še vedno čuti konstantno silo z leve, precej večjo kot prihaja od desne tavelike krogle, tudi še, ko je šla desna krogla skozi 10/19 - prejšnje težišče.
Med manjšimi kroglami ostane vse tako kot je bilo. Potreba po dvojni vrsti odpade. S stališča tavelike krogle je tako, kot da gre na levi za togo telo, kateremu težišču se bliža. Situacija ko ta krogla pride v prejšnje težišče, je za nas zanimiva. TO gledamo.
S stališča vseh levih kroglic je pa tako, da nobena kroglica ne more zapustiti neskončne skupine, dokler je gravitacija z leve vsaj malenkost večja od tiste z desne.
Je potreba po dvojni vrsti zdaj odpadla?
Najprej, ostali bomo pri "zelo elementarni matematiki". To iz razloga, da vsako konfuzijo eliminiramo na "široko jasen način". Ker če bi se zgubljali v kakšnih tenzorjih, bi se verjetno tudi izgubili. Megla bi prekrila prizorišče, vsaj za večino.
V ta in v še en drug namen, bomo rahlo zaostrili svoja prvotna stališča. Namesto da bi se sploh ubadali s konceptom masne točke, jih bomo nadomestili s kroglicami s končnimi premeri. Središča ostanejo na 10^-N, začenši z N=0. Premeri kroglic so pa 100^(-N-1). Torej 1/100, 1/10000, 1/1000000 ... Mase kroglic pa tudi ostanejo kot so bile. 1, 1/2, 1/4, 1/8 ...
V začetku, ob času 0, so torej te kroglice na svojih mestih, med njimi deluje gravitacija. Vendar med njimi so tudi valji zanemarljive mase (v primeru z maso kroglic na obeh straneh distančnika), ki držijo kroglice lepo narazen. Denimo, da imajo valji celo vdolbinice, v katere se kroglici lepo prilegata, da je ravnotežje stabilno. Tudi distančniki (toga telesa) NISO privarjeni, preprečujejo samo približevanje, nikakor pa ne oddaljevanja kroglic.
Torej kroglice na palčkah, takole ...-o-O MIRUJE vse.
OK?
Zdaj razstrelimo samo najdaljši distančnik, med desnima kroglama. Skrajno desna krogla se zaradi gravitacije začne pomikati levo. Kaj pa druga največja? Ta še vedno čuti konstantno silo z leve, precej večjo kot prihaja od desne tavelike krogle, tudi še, ko je šla desna krogla skozi 10/19 - prejšnje težišče.
Med manjšimi kroglami ostane vse tako kot je bilo. Potreba po dvojni vrsti odpade. S stališča tavelike krogle je tako, kot da gre na levi za togo telo, kateremu težišču se bliža. Situacija ko ta krogla pride v prejšnje težišče, je za nas zanimiva. TO gledamo.
S stališča vseh levih kroglic je pa tako, da nobena kroglica ne more zapustiti neskončne skupine, dokler je gravitacija z leve vsaj malenkost večja od tiste z desne.
Je potreba po dvojni vrsti zdaj odpadla?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Trdi ::
A je tole šala? Potreba po dvojni vrsti odpadla? Zakaj pa se tako trudiš, da bi potreba po dvojni vrsti odpadla? Gre za integriranje dvojne vrste, to je prvi letnik faksa, kjer se spozna seveda tudi pogoje za integrabilnost. Drži se lepo prvega primera, tole dodajanje palčk in vdolbinic je kar nekaj.
Tu ne gre za to, da MORAŠ ti nekaj računati, in ker ni konvergence, ne moreš zračunati, zato se potem na vse kriplje dodaja neke palčke v vdolbinice. Ne. Tu gre preprosto za prvotni primer, kjer zaradi prej napisanih okoliščin NEWTONOV ZAKON O GIBANJU MASNEGA SREDIŠČA NE VELJA. Torej vzameš tvoj problem... in vidiš, da ta zakon ne velja. To je to. Konec poti. Zakaj je konec poti? Zato, ker če zakon ne velja, potem ni protislovja. Ti moraš ustvariti pogoje za protislovje. Malce si se zgubil, let it go. Kam se vse to giba, ni važno. Važno je samo, da to ne nasprotuje zakonom Newtonove mehanike. Zaradi mene lahko 1-kilogramska krogla prehiti vse ostale in konča kot najbolj leva. Niso izpolnjeni pogoji Newtonove mehanike, zato protislovnosti ni.
P.S. Sicer ni važno, ampak vseeno... Kolikšna je pa masa palčk? Telo z maso nič ne more držati narazen dveh teles, ki se privlačita.
P.P.S. Še manj važno, ampak tole ni ravno togo telo. Bolj semi-togo.
Tu ne gre za to, da MORAŠ ti nekaj računati, in ker ni konvergence, ne moreš zračunati, zato se potem na vse kriplje dodaja neke palčke v vdolbinice. Ne. Tu gre preprosto za prvotni primer, kjer zaradi prej napisanih okoliščin NEWTONOV ZAKON O GIBANJU MASNEGA SREDIŠČA NE VELJA. Torej vzameš tvoj problem... in vidiš, da ta zakon ne velja. To je to. Konec poti. Zakaj je konec poti? Zato, ker če zakon ne velja, potem ni protislovja. Ti moraš ustvariti pogoje za protislovje. Malce si se zgubil, let it go. Kam se vse to giba, ni važno. Važno je samo, da to ne nasprotuje zakonom Newtonove mehanike. Zaradi mene lahko 1-kilogramska krogla prehiti vse ostale in konča kot najbolj leva. Niso izpolnjeni pogoji Newtonove mehanike, zato protislovnosti ni.
P.S. Sicer ni važno, ampak vseeno... Kolikšna je pa masa palčk? Telo z maso nič ne more držati narazen dveh teles, ki se privlačita.
P.P.S. Še manj važno, ampak tole ni ravno togo telo. Bolj semi-togo.
Trdota d.o.o.
Thomas ::
Čisto vseeno je, če te palčke so ali niso. Vendar če palčke so, potem ne moreš reči, da se razdalje med levimi kroglami spreminjajo. Ostanejo lepo konstantne in tudi sile med njimi se ne spreminjajo.
Povsem v pogojih Newtonove mehanike je tole in nič se ne dogaja, dokler desna krogla (krogla, komot, namesto masna točka) ne izgubi opore v palčki, postavljeni med skrajno desnima kroglama.
(Če bi zluzali še ostale distančnike - kot v prvotnem primeru - bi ne bilo nič bistveno drugače, samo izračun bi se zakompliciral. Zakaj le?)
> Kolikšna je pa masa palčk? Telo z maso nič ne more držati narazen dveh teles, ki se privlačita.
Masa je lahko poljubno majhna, trdnost palčke poljubno (a vedno končno) velika, v abstraktnem Newtonskem svetu. Recimo, da je masa palčke vedno milijoninko sosednjih krogel. Ali celo še padajoča. Noben problem, vse je isto.
> Še manj važno, ampak tole ni ravno togo telo. Bolj semi-togo.
Za skrajno desno kroglo je kot togo telo. Pada proti njemu.
Povsem v pogojih Newtonove mehanike je tole in nič se ne dogaja, dokler desna krogla (krogla, komot, namesto masna točka) ne izgubi opore v palčki, postavljeni med skrajno desnima kroglama.
(Če bi zluzali še ostale distančnike - kot v prvotnem primeru - bi ne bilo nič bistveno drugače, samo izračun bi se zakompliciral. Zakaj le?)
> Kolikšna je pa masa palčk? Telo z maso nič ne more držati narazen dveh teles, ki se privlačita.
Masa je lahko poljubno majhna, trdnost palčke poljubno (a vedno končno) velika, v abstraktnem Newtonskem svetu. Recimo, da je masa palčke vedno milijoninko sosednjih krogel. Ali celo še padajoča. Noben problem, vse je isto.
> Še manj važno, ampak tole ni ravno togo telo. Bolj semi-togo.
Za skrajno desno kroglo je kot togo telo. Pada proti njemu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Če je na levi samo milijardomilijardo kroglic in palčk, potem je vse AOK.
Potem cela leva kolobocija lepo pada proti desni krogli.
Recimo, da je desna krogla pa nek planet. "Koralde" pospešeno padajo proti tlom, če so končne.
Če pa skrajno leve "jagode v koraldah" ni, potem obvisijo v zraku. Planet se pa prav počasi dviga proti njim. Seveda, če so si jagode dovolj blizu.
Bo rekel kdo - zakaj pa ne padajo koralde vseeno?
Zato ker:
Vzmimo da imamo samo prve tri jagode na koraldah. Kilogramsko, polkilogramsko in četrtkilogramsko. NIKAKOR ne padajo neodvisno druga od druge v gravitacijskem polju planeta, pač pa gravitacijsko vplivajo druga na drugo. Tako da padejo v drugačnem času, kot bi vsaka posebej.
Če jih je pa neskončno mnogo pa isto. Padajo s hitrostjo 0, planet pa počasi leze proti njim. Ekstrem je tak.
Potem cela leva kolobocija lepo pada proti desni krogli.
Recimo, da je desna krogla pa nek planet. "Koralde" pospešeno padajo proti tlom, če so končne.
Če pa skrajno leve "jagode v koraldah" ni, potem obvisijo v zraku. Planet se pa prav počasi dviga proti njim. Seveda, če so si jagode dovolj blizu.
Bo rekel kdo - zakaj pa ne padajo koralde vseeno?
Zato ker:
Vzmimo da imamo samo prve tri jagode na koraldah. Kilogramsko, polkilogramsko in četrtkilogramsko. NIKAKOR ne padajo neodvisno druga od druge v gravitacijskem polju planeta, pač pa gravitacijsko vplivajo druga na drugo. Tako da padejo v drugačnem času, kot bi vsaka posebej.
Če jih je pa neskončno mnogo pa isto. Padajo s hitrostjo 0, planet pa počasi leze proti njim. Ekstrem je tak.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Torej, če nad 1 kg kroglo, preden jo spustim na tla, istočasno spustim še eno polkilogramsko kroglo, bo kilogramska priletela nekoliko kasneje na tla. Ker polkilska jo malo zavira.
Če nad polkilogramsko (vendar samo 1/10 višje), spustim pa še 1/4 kg, bo priletela prva (kilogramska) na tla še nekoliko kasneje.
Če imam pa za vsako naravno število še eno višje ... pol lažjo ... potem vse skupaj tehtajo 2 kg in se raztezajo na dolžini 10/9 razdalje med kilsko in polkilsko.
p.s.
To je ILUSTRACIJA, ne argumentacija. Argumentacija je poste višje.
Če nad polkilogramsko (vendar samo 1/10 višje), spustim pa še 1/4 kg, bo priletela prva (kilogramska) na tla še nekoliko kasneje.
Če imam pa za vsako naravno število še eno višje ... pol lažjo ... potem vse skupaj tehtajo 2 kg in se raztezajo na dolžini 10/9 razdalje med kilsko in polkilsko.
p.s.
To je ILUSTRACIJA, ne argumentacija. Argumentacija je poste višje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
Lahko si predstavljate tudi tako, da če spustim kilsko kroglico, ta pade na tla. Če nad njo (dovolj blizu nje!) dam pol lažjo, to pa držim gor, potem kilska ne bo padla dol. Polkilska jo bo vlekla močneje kot planet. Samo dovolj majhnega premera in blizu skupaj morata biti obe.
To je jasno, ane?
Če dam še tretjo, še lažjo, vendar še gostejšo kroglico nad drugo ... je to način, kako to drugo držim. Pač s tretjo, četrtkilsko kroglico.
Če ima vsaka svojo "nadkroglico", pol lažjo in 10 krat bližjo ... obvisi kompozicija v zraku. Vsako drži ena še više.
Ker kroglice ne padajo v gravitacijskem polju planeta, pač pa v gravitacijskem polju VSEH teles naokoli. Torej tudi kroglic višje.
Zdej se pa men zdi neumno to, da ni že kdo drug, pred mano pogruntal tega štosa!
Sej je čist simple, ane?
Je, je ... ampak za nazaj je lahko bit pameten.
To je jasno, ane?
Če dam še tretjo, še lažjo, vendar še gostejšo kroglico nad drugo ... je to način, kako to drugo držim. Pač s tretjo, četrtkilsko kroglico.
Če ima vsaka svojo "nadkroglico", pol lažjo in 10 krat bližjo ... obvisi kompozicija v zraku. Vsako drži ena še više.
Ker kroglice ne padajo v gravitacijskem polju planeta, pač pa v gravitacijskem polju VSEH teles naokoli. Torej tudi kroglic višje.
Zdej se pa men zdi neumno to, da ni že kdo drug, pred mano pogruntal tega štosa!
Sej je čist simple, ane?
Je, je ... ampak za nazaj je lahko bit pameten.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
FYI
Dolžina dvokilogramske koralde neskončno mnogih koglic, bi v primeru "zemlje" morala biti kakšen mikron.
Jasno, v tem realnem svetu to ne gre, v idealnem Newtnovem, jasno.
(V realnem svetu bi imeli črno luknjo v konici. Črna luknja te mase je mnogo manjša od mikrona, vendar večja od kakšne 20 kroglice po vrsti. Tam nekje bi se v realnosti zmanjševanje nehalo.)
Dolžina dvokilogramske koralde neskončno mnogih koglic, bi v primeru "zemlje" morala biti kakšen mikron.
Jasno, v tem realnem svetu to ne gre, v idealnem Newtnovem, jasno.
(V realnem svetu bi imeli črno luknjo v konici. Črna luknja te mase je mnogo manjša od mikrona, vendar večja od kakšne 20 kroglice po vrsti. Tam nekje bi se v realnosti zmanjševanje nehalo.)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
snow ::
Zdaj razstrelimo samo najdaljši distančnik, med desnima kroglama. Skrajno desna krogla se zaradi gravitacije začne pomikati levo. Kaj pa druga največja? Ta še vedno čuti konstantno silo z leve, precej večjo kot prihaja od desne tavelike krogle, tudi še, ko je šla desna krogla skozi 10/19 - prejšnje težišče.
Ja res, da druga kroga čuti večjo silo kot prva, in tudi vse ostale... razen zadnje na levi. Tista pa čuti silo v desno smer in sicer enako kot vse ostale skupaj v levo.
Ali drugače: Vse krogle razen prve čutijo skupaj silo, ki je enaka sili, ki deluje na prvo kroglo.
V primeru, da imaš pa zadevo togo, pa si lahko tisto brezvezno neskončno vrsto (razen prve krogle) nadomestiš z eno samo točko, v težišču vseh teh točk in z maso vseh teh. In potem imaš ekvivalenten problem, samo računanja manj in je situacija popolnoma jasna => Nea se premika težišče čuj!
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
snow ::
Trdi, daj pokaži ti to tvojo dvojno vrsto.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
snow ::
Lahko si predstavljate tudi tako, da če spustim kilsko kroglico, ta pade na tla. Če nad njo (dovolj blizu nje!) dam pol lažjo, to pa držim gor, potem kilska ne bo padla dol. Polkilska jo bo vlekla močneje kot planet. Samo dovolj majhnega premera in blizu skupaj morata biti obe.
To je jasno, ane?
Ne ni.
'Obe bosta padli dol'.
Oziroma vse bo potegnilo skupaj. Planet bo šel gor, krogle dol.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: snow ()
Thomas ::
Počasi.
Predstavljaj s dve zelo majhni kroglici. Ena kilska in druga polkilska. Težni pospešek med njima je enormen.
Manjša je nad večjo.
Zleteli bista skupaj, proti lastnemu težišču z milijardo gejev. Ne dosti oziraje se dosti na težni pospešek Zemlje, dokler ne prideta skupaj.
YES/NO?
Predstavljaj s dve zelo majhni kroglici. Ena kilska in druga polkilska. Težni pospešek med njima je enormen.
Manjša je nad večjo.
Zleteli bista skupaj, proti lastnemu težišču z milijardo gejev. Ne dosti oziraje se dosti na težni pospešek Zemlje, dokler ne prideta skupaj.
YES/NO?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
WarpedGone ::
Ne dosti oziraje se dosti na težni pospešek Zemlje, dokler ne prideta skupaj.
Zakaj bi se potem, ko prideta skupaj, kej bolj sekirali zaradi zemeljskega pospeška? In obratno, zakaj se, dokler ne prideta skupaj, na zemljo nebi ozirali?
Če obe kugli predstaviš z njunim težiščem, se to lepo 'ozira' na zemljo in pada proti njej.
Zbogom in hvala za vse ribe
Thomas ::
YES.
Če jih bo pa cela serija, števno neskončno, bodo tudi skočile gor. Vsaka. V atosekundi.
Tačas jih bo Zemlja privlekla bore malo, bore malo. Težišče kompozicije se bo dvignilo.
Problem, ko si enkrat v paradoxu je ta, da je dokazljiva VSAKA izjava.
Samo jaz dokazujem tiste, ki meni pašejo. Luxuz, ki si ga lahko dovolim, povsem legitimno.
Think HARD!
Če jih bo pa cela serija, števno neskončno, bodo tudi skočile gor. Vsaka. V atosekundi.
Tačas jih bo Zemlja privlekla bore malo, bore malo. Težišče kompozicije se bo dvignilo.
Problem, ko si enkrat v paradoxu je ta, da je dokazljiva VSAKA izjava.
Samo jaz dokazujem tiste, ki meni pašejo. Luxuz, ki si ga lahko dovolim, povsem legitimno.
Think HARD!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Zakaj bi se potem, ko prideta skupaj, kej bolj sekirali zaradi zemeljskega pospeška?
Potem, ko prideta v skupno težišče, bosta padali - bo padalo to skupno težišče - z gejem na Zemljo.
Vse AOK, dokler sta dve. Ali milijardo milijard. Ker bodo zgornje šle dol.
Če jih je pa neskončno, zgornjih NI. Vsaka gre nekam gor.
YES/YES?
Potem, ko prideta v skupno težišče, bosta padali - bo padalo to skupno težišče - z gejem na Zemljo.
Vse AOK, dokler sta dve. Ali milijardo milijard. Ker bodo zgornje šle dol.
Če jih je pa neskončno, zgornjih NI. Vsaka gre nekam gor.
YES/YES?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Rezimiramo.
Vsak končni sklad kroglic, s težjimi spodaj, se giblje z vseh strani proti težišču. Spodnje grejo navzgor - ko magnetek v železen strop, če je dovolj blizu njega - zgornje pa grejo dol. Tako, da se težišče ne premakne.
Če pa je sklad neskončen, zgornjih ki bi šle dol, ni.
Jasno že kej?
Vsak končni sklad kroglic, s težjimi spodaj, se giblje z vseh strani proti težišču. Spodnje grejo navzgor - ko magnetek v železen strop, če je dovolj blizu njega - zgornje pa grejo dol. Tako, da se težišče ne premakne.
Če pa je sklad neskončen, zgornjih ki bi šle dol, ni.
Jasno že kej?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Fizikalko ::
Vse jasno že cel čas. IMHO niti en predlog ne reši paradoksa. Debata gre skorajda v napačno smer, saj več ali manj samo razlagamo situacijo, ne pa njenih posledic.
WarpedGone ::
Potem, ko prideta v skupno težišče, bosta padali - bo padalo to skupno težišče - z gejem na Zemljo.
To njuno skupno težišče pada proti zemlji že prej, predno prideta skupaj. Po tem ko pa prideta skupaj, pa to težišče pada natanko enako kot prej.
Zbogom in hvala za vse ribe
Thomas ::
Fizikalko,
To je res, če mene vprašaš. Ker itak ne verjamem v neskončne zadeve, tako kot ti ne. Oziroma jih vsaj ne postavljava v center svojega pogleda na svet.
Tako da je emocionalen šok relativno majhen.
Platonisti pa to težje požrejo dol. Zanje neskončnost ni le "anomalija zaradi lenobe ali neumnosti fizikov doslej", pač pa svetinja, ki jo imajo rajši od mame.
Zato predvidevam kaj bo, ko enkrat tole stišim. Bo: "anomalija je v fiziki, matematika je zdrava"!
To je res, če mene vprašaš. Ker itak ne verjamem v neskončne zadeve, tako kot ti ne. Oziroma jih vsaj ne postavljava v center svojega pogleda na svet.
Tako da je emocionalen šok relativno majhen.
Platonisti pa to težje požrejo dol. Zanje neskončnost ni le "anomalija zaradi lenobe ali neumnosti fizikov doslej", pač pa svetinja, ki jo imajo rajši od mame.
Zato predvidevam kaj bo, ko enkrat tole stišim. Bo: "anomalija je v fiziki, matematika je zdrava"!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Warped. Seveda težišče pada dol že, ko kroglici še padata skupaj. Nedvomno.
Potem pa pada naprej. Nedvomno!
Le da pred trkom pade zelo malo. Zelo malo.
Tako tudi cela neskončna kompozicija pade zelo malo, preden kolapsira.
Potem pa pada naprej. Nedvomno!
Le da pred trkom pade zelo malo. Zelo malo.
Tako tudi cela neskončna kompozicija pade zelo malo, preden kolapsira.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
snow ::
> Če jih je pa neskončno, zgornjih NI. Vsaka gre nekam gor.
Aja to se greš. Zadnjega(tistega edinega, ki bi šel v drugo smer) ni v neskončnosti. Je pa naslednji. Tisti, ki prejšnega vleče gor. :)
Spodnje pa vleče gor tisto česar ni :)
Če jih imaš pa miljardomiljardo, pa ta zadnji leti dol in težišče ostane tam, kjer je.
Jasno - bedna neskončnost pač.
Aja to se greš. Zadnjega(tistega edinega, ki bi šel v drugo smer) ni v neskončnosti. Je pa naslednji. Tisti, ki prejšnega vleče gor. :)
Spodnje pa vleče gor tisto česar ni :)
Če jih imaš pa miljardomiljardo, pa ta zadnji leti dol in težišče ostane tam, kjer je.
Jasno - bedna neskončnost pač.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Fizikalko ::
Thomas & Maria, odgovor je enak za oba:
Ja, ne maram neskočnosti in to je bistvo vsega. Neskočnost je, IMHO, v fiziki bolj nadloga kot ne. Je samo nek teoretični konstrukt, ki sicer večkrat pride prav, ko je potrebno ubit kakšno singularnost, to je pa tudi vse.
Maria only: Brez skrbi, štekam, kaj hočeš povedat. Zame je, kot sem že rekel, problem dokaj enostaven, ko se postaviš v prejle omenjeno gledišče na svet. Problem je v neskončnosti. Ni je. Deal with it!
Ja, ne maram neskočnosti in to je bistvo vsega. Neskočnost je, IMHO, v fiziki bolj nadloga kot ne. Je samo nek teoretični konstrukt, ki sicer večkrat pride prav, ko je potrebno ubit kakšno singularnost, to je pa tudi vse.
Maria only: Brez skrbi, štekam, kaj hočeš povedat. Zame je, kot sem že rekel, problem dokaj enostaven, ko se postaviš v prejle omenjeno gledišče na svet. Problem je v neskončnosti. Ni je. Deal with it!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Fizikalko ()
Thomas ::
Vendar ko kolapsira, se težišče neskončne kopice pa vseeno znatno bolj dvigne.
Ker kolapsira z milijardo gejev med spodnjima in še z veliko večjim pospeškom med višjimi kroglicami.
Vse grejo gor. Njihovo padanje je zanemarljivo.
Ja?
(Samo to je varianta z "dvojno vrsto" - ampak nima veze to, nobene).
Ker kolapsira z milijardo gejev med spodnjima in še z veliko večjim pospeškom med višjimi kroglicami.
Vse grejo gor. Njihovo padanje je zanemarljivo.
Ja?
(Samo to je varianta z "dvojno vrsto" - ampak nima veze to, nobene).
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
WarpedGone ::
Kako hitro težišče pospešuje v levo?
Neskončno velik pospešek?
Neskončno velik pospešek?
Zbogom in hvala za vse ribe
Thomas ::
> Problem je v neskončnosti. Ni je. Deal with it!
Tam smo.
Tam smo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Maria ::
Fizikalko
Ha, in potem zajec reče želvi: Hej, ni neskončnosti, zato te prehitevam! Deal with it!
In želva: o čem ti to? Saj samo tečeva!
Maria
Ha, in potem zajec reče želvi: Hej, ni neskončnosti, zato te prehitevam! Deal with it!
In želva: o čem ti to? Saj samo tečeva!
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
snow ::
Zaradi mene lahko gredo tele neskončne kroglice v levo, pa čeprav so ena nad drugo, nad planetom. :)
Zame je neskončnost faktor ranga 1050. Lahko tudi manj. Fino je če paše znotraj floata/doubla. :)
Zame je neskončnost faktor ranga 1050. Lahko tudi manj. Fino je če paše znotraj floata/doubla. :)
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Fizikalko ::
>> Zame je neskončnost faktor ranga 10^50. Lahko tudi manj. Fino je če paše znotraj floata/doubla.
Uh, smrtni greh. Neskončnost te bo pobrala, če boš tako razmišljal.
Uh, smrtni greh. Neskončnost te bo pobrala, če boš tako razmišljal.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Fizikalko ()
Thomas ::
>> Tam smo.
> Kaj naj bi to pomenilo?
To, da bi ljudje lažje prenesli, da ni Marsa, kot da ni neskončnosti. To.
> Kaj naj bi to pomenilo?
To, da bi ljudje lažje prenesli, da ni Marsa, kot da ni neskončnosti. To.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
_marko ::
->To, da bi ljudje lažje prenesli, da ni Marsa, kot da ni neskončnosti. To.
Začuda, jaz tega nisem opazil.
Se mi bi prav hecno zdelo, da bi zdaj videl enega, ki bi imel zelo čustvene odgovore na to temo.
Začuda, jaz tega nisem opazil.
Se mi bi prav hecno zdelo, da bi zdaj videl enega, ki bi imel zelo čustvene odgovore na to temo.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
Thomas ::
Ne vem. Bomo videli.
No za tačas, bom še malo rezimiral. Poskusil pojasniti problem vsem čimbolj razumljivo. Čeprav se bom ponavljal.
Imamo torej (v idealnem Newtonijskem svetu) eno zelo zbito kilogramsko kroglico. Nad njo, 1 mikron pa še bolj zbito, bolj gosto polkilsko. Nad njo pa še bolj zbito, 0,1 mikrona višje, četrtkilsko.
Ad infinitum.
Pomeni, števno neskončno kroglic 10/9 mikrona nad prvo.
Njihova medsebojna gravitacija je enormna, v primerjavi z zemeljsko. So pač tako blizu ena drugi.
Vsaka pa je tudi bistveno bližja tisti nad sabo, kot oni pod njo. Tako, da je gravitacija vseh spodnjih, z Zemljo vred, nepomembna v primerjavi z gravitacijo "nadrejenih". Zato vsaka pospešuje navzgor, jasno.
Vse pospešujejo navzgor, ker zgornje, ki bi v primeru končnega števila njih, pospeševala navzdol - ni.
Vsaka gre gor.
Vsi razumete zdaj?
No za tačas, bom še malo rezimiral. Poskusil pojasniti problem vsem čimbolj razumljivo. Čeprav se bom ponavljal.
Imamo torej (v idealnem Newtonijskem svetu) eno zelo zbito kilogramsko kroglico. Nad njo, 1 mikron pa še bolj zbito, bolj gosto polkilsko. Nad njo pa še bolj zbito, 0,1 mikrona višje, četrtkilsko.
Ad infinitum.
Pomeni, števno neskončno kroglic 10/9 mikrona nad prvo.
Njihova medsebojna gravitacija je enormna, v primerjavi z zemeljsko. So pač tako blizu ena drugi.
Vsaka pa je tudi bistveno bližja tisti nad sabo, kot oni pod njo. Tako, da je gravitacija vseh spodnjih, z Zemljo vred, nepomembna v primerjavi z gravitacijo "nadrejenih". Zato vsaka pospešuje navzgor, jasno.
Vse pospešujejo navzgor, ker zgornje, ki bi v primeru končnega števila njih, pospeševala navzdol - ni.
Vsaka gre gor.
Vsi razumete zdaj?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Trdi ::
Ojej, ojej, ojej... da me ni za par ur, je že cel kaos. Morda nisem bil prej dovolj razumljiv, bom poskusil biti zdaj bolj. Namreč od svojega zadnjega posta dalje mi je predvsem ena trditev padla v oči, na celi strani - Thomasova trditev, da je itak vseeno a palčke so ali niso. Poleg tega sem videl še, da vztrajno govori o paradoksu v primeru brez palčk (malce spremenjenem sicer ma vseeno)...
Thomas, zdaj se pa malce zresni pa probaj čimbolj eksaktno odgovorit na moje trditve/komentarje:
1. Predpostavimo, da za nek sistem NE velja newtonov zakon o gibanju masnega središča. A se strinjaš, da lahko potem masno središče potuje tudi v obliki črke A, pa tu ne bo nobenega protislovja?
2. A se strinjaš da za tisti sistem v pdf fajlu ne velja newtonov zakon o gibanju masnega središča?
3. A se strinjaš, da iz pozitivno odgovrjenih točk 1 in 2 (ČE se pozitivno odgovori na obe) sledi, da je tvoj paradoks v prvotno postavljenem sistemu neobstoječ?
Mo, ko dobim odgovora na ta vprašanja, bom pa povedal še kaj. In to SAMO na ta vprašanja. Znanstveno/teoretično gledano ni slabše stvari kot skakanje z enega primera na drugo, dodajanje palčk, spreminjanje in tako dalje. Obdelat je treba to, kar imamo.
Thomas, zdaj se pa malce zresni pa probaj čimbolj eksaktno odgovorit na moje trditve/komentarje:
1. Predpostavimo, da za nek sistem NE velja newtonov zakon o gibanju masnega središča. A se strinjaš, da lahko potem masno središče potuje tudi v obliki črke A, pa tu ne bo nobenega protislovja?
2. A se strinjaš da za tisti sistem v pdf fajlu ne velja newtonov zakon o gibanju masnega središča?
3. A se strinjaš, da iz pozitivno odgovrjenih točk 1 in 2 (ČE se pozitivno odgovori na obe) sledi, da je tvoj paradoks v prvotno postavljenem sistemu neobstoječ?
Mo, ko dobim odgovora na ta vprašanja, bom pa povedal še kaj. In to SAMO na ta vprašanja. Znanstveno/teoretično gledano ni slabše stvari kot skakanje z enega primera na drugo, dodajanje palčk, spreminjanje in tako dalje. Obdelat je treba to, kar imamo.
Trdota d.o.o.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Trdi ()
Thomas ::
> 1. Predpostavimo, da za nek sistem NE velja newtonov zakon o gibanju masnega središča.
Očitno ne velja za "sistem v pdfju".
Veš še za kakšnega drugega?
Lahko daš link nanj?
> 2. A se strinjaš da za tisti sistem v pdf fajlu ne velja newtonov zakon o gibanju masnega središča?
Ja. Očitno. To je bistvo moje trditve.
Lahko daš link na še kakšen tak sistem?
Očitno ne velja za "sistem v pdfju".
Veš še za kakšnega drugega?
Lahko daš link nanj?
> 2. A se strinjaš da za tisti sistem v pdf fajlu ne velja newtonov zakon o gibanju masnega središča?
Ja. Očitno. To je bistvo moje trditve.
Lahko daš link na še kakšen tak sistem?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
WarpedGone ::
Hmmm, js sm sebe končno prepričal z dejanskim računom. V uni moji slikci je težišče med točkama 1 in 2. Če je težišče celga sistema pri miru, bo točka 2 letela desno, če bo letela levo pol mamo paradoks. Račun pokaže da je sila v levo je bistveno večja od sile v desno, kar pomeni da vse skupaj leti levo. V računu je le enojna vsota, in že njen prvi največji člen je dovolj, da leti levo.
Bolje pozno kot nikoli
Bolje pozno kot nikoli
Zbogom in hvala za vse ribe
Trdi ::
Aha, no super, potem sva pa veliko bližje, kot sem si mislil. Če dovoliš, bom le še za nekaj trenutkov spregledal vse ostale trditve in vprašanja in rekel tole (bom spet po točkah)...
1. Tam si napisal, da si našel protislovje v newtonovi mehaniki oz. nekaj, kar ovrže newtonovo mehaniko. Če te prav razumem, zdaj umikaš to izjavo, ker če ne velja zakonodaja, ne more biti protislovje, a ne? Če to umikaš, potem smo itak tam, kjer moramo biti, in je vse jasno.
2. Če te nadalje prav razumem, v bistvu je zdaj fora samo še v konstruktu kot takem, za katerega se ti zdi, da bi znal biti pomemben za mehaniko s teoretičnega stališča? Se ne strinjam. Kostrukt ni povsem nezanimiv, vendar pa ni tako zanimiv, da bi kakšnega mehanika vrgel s stola, saj ne nasprotuje nobenemu zakonu, niti zdravi pameti. To o zdravi pameti moram še malce pojasniti - zdravi pameti mehanika. Namreč po mojih izkušnjah so mehaniki (posebej teoretični mehaniki) najboljši matematiki in fiziki. Obvladajo vse v nulo in jim je to samoumevno. Ta primer sem recimo predstavil nedvomno najboljšemu raziskovalno-teoretičnemu mehaniku v Sloveniji in je takoj povedal, v čem je fora in zakaj ne gre za protislovje. Glede na hitrost, s katero je odgovoril, sklepam, da bodisi podobno konstrukcijo pozna, bodisi je zanj tako trivialna, da je takoj videl v čem je catch. Tako da tu neke teoretične pomembnosti problema ne vidim.
Bottom line: če se s temle topicom še misli nadaljevati, predlagam, da se jasno pove, kaj je smisel oz namen. Torej o čem se naj bi debatiralo in kaj dokazalo.
1. Tam si napisal, da si našel protislovje v newtonovi mehaniki oz. nekaj, kar ovrže newtonovo mehaniko. Če te prav razumem, zdaj umikaš to izjavo, ker če ne velja zakonodaja, ne more biti protislovje, a ne? Če to umikaš, potem smo itak tam, kjer moramo biti, in je vse jasno.
2. Če te nadalje prav razumem, v bistvu je zdaj fora samo še v konstruktu kot takem, za katerega se ti zdi, da bi znal biti pomemben za mehaniko s teoretičnega stališča? Se ne strinjam. Kostrukt ni povsem nezanimiv, vendar pa ni tako zanimiv, da bi kakšnega mehanika vrgel s stola, saj ne nasprotuje nobenemu zakonu, niti zdravi pameti. To o zdravi pameti moram še malce pojasniti - zdravi pameti mehanika. Namreč po mojih izkušnjah so mehaniki (posebej teoretični mehaniki) najboljši matematiki in fiziki. Obvladajo vse v nulo in jim je to samoumevno. Ta primer sem recimo predstavil nedvomno najboljšemu raziskovalno-teoretičnemu mehaniku v Sloveniji in je takoj povedal, v čem je fora in zakaj ne gre za protislovje. Glede na hitrost, s katero je odgovoril, sklepam, da bodisi podobno konstrukcijo pozna, bodisi je zanj tako trivialna, da je takoj videl v čem je catch. Tako da tu neke teoretične pomembnosti problema ne vidim.
Bottom line: če se s temle topicom še misli nadaljevati, predlagam, da se jasno pove, kaj je smisel oz namen. Torej o čem se naj bi debatiralo in kaj dokazalo.
Trdota d.o.o.
MaFijec ::
Hehe, jaz pa mislim, da težišče vendarle miruje. Tole je dokaz.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
Thomas ::
Mafijec,
Zakaj misliš, da težišče miruje, če se desne krogle gibajo v levo. Katere se potem v desno?
Zakaj misliš, da težišče miruje, če se desne krogle gibajo v levo. Katere se potem v desno?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Maria ::
Trdi
Na ST že obstaja podobna tema, kjer so pike skakale od +polzaprtega intervala v -zaprti interval (ne vem, če je to točno tako, se ne spomnim več) in je bila debata o neskončnosti in realnem.
Thomas očitno nikakor ne more mimo dejstva, da neskončnost (karkoli že to pomeni) še ni povsem mrtva. Čeprav je verjetno veliki večini vseeno ali je ali ni. In zato nov konstrukt, ki meša realno in teoretično/matematično. Da bi dokazal, da neskončnosti NI. Gre predvsem za bojni pohod, kot karkoli drugega.
Ker sem predvidevala takšen razplet zgodbe, sem na začetku postavila beton okoli okvira problema, da ne bi zašli izven njega prehitro. A se je to zgodilo še bolj hitro, kot sem si predstavljala. Od tu naprej je že videna zgodba ...
Maria
Na ST že obstaja podobna tema, kjer so pike skakale od +polzaprtega intervala v -zaprti interval (ne vem, če je to točno tako, se ne spomnim več) in je bila debata o neskončnosti in realnem.
Thomas očitno nikakor ne more mimo dejstva, da neskončnost (karkoli že to pomeni) še ni povsem mrtva. Čeprav je verjetno veliki večini vseeno ali je ali ni. In zato nov konstrukt, ki meša realno in teoretično/matematično. Da bi dokazal, da neskončnosti NI. Gre predvsem za bojni pohod, kot karkoli drugega.
Ker sem predvidevala takšen razplet zgodbe, sem na začetku postavila beton okoli okvira problema, da ne bi zašli izven njega prehitro. A se je to zgodilo še bolj hitro, kot sem si predstavljala. Od tu naprej je že videna zgodba ...
Maria
Thomas ::
No, kar ostanimo na topicu!
Kam se giblejo krogle? Levo ali desno?
Levo in težišče z njimi.
Mar kdo trdi, da krogle mirujejo?
Mar kdo trdi, da se nekatere giblejo pa desno? Tako kot v vsakem primeru, ko je krogel končno mnogo, kjer vse špila?
Ostalo ni tolk zanimivo v kontekstu tega topica.
Kam se giblejo krogle? Levo ali desno?
Levo in težišče z njimi.
Mar kdo trdi, da krogle mirujejo?
Mar kdo trdi, da se nekatere giblejo pa desno? Tako kot v vsakem primeru, ko je krogel končno mnogo, kjer vse špila?
Ostalo ni tolk zanimivo v kontekstu tega topica.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Thomasovi podli motivi - pa bili Nobelova, ali karkoli - so nepomembni.
Važno je, kam grejo krogle v konstruktu.
Kam gredo?
Važno je, kam grejo krogle v konstruktu.
Kam gredo?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
A - mirujejo vse?
B - nekatere grejo levo, nekatere desno, tako da težišče miruje?
C - vse gredo levo?
Kaj četrtega?
Če A - kako more mirovati desna krogla? Saj deluje sila nanjo - v levo.
Če B - katere krogle gredo v desno?
Če C - potem gre tudi težišče v levo
Če kaj četrtega - let me know!
B - nekatere grejo levo, nekatere desno, tako da težišče miruje?
C - vse gredo levo?
Kaj četrtega?
Če A - kako more mirovati desna krogla? Saj deluje sila nanjo - v levo.
Če B - katere krogle gredo v desno?
Če C - potem gre tudi težišče v levo
Če kaj četrtega - let me know!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Maria ::
Kot je bilo v tej temi že predlagano: konstrukt mora biti enolično predstavljen in ne spreminjan vsakokrat, ko to avtorju pride na pamet in potrebo. Ker se drugače ne da pogovarjati.
Maria
Maria
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Maria ()
Thomas ::
Sej smo pri "pdf konstruktu", nothing has changed.
Čeprav so tudi ostale modificirane konstrukcije dobre.
Čeprav so tudi ostale modificirane konstrukcije dobre.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
snow ::
Krogle gredo dol do Plancka/Heisenberga, gor do Einsteina. Lahko pa tudi da tri trije stojijo v vodoravni vrsti ja. ;)
Thomas kaj nismo že končali te debate? :)
Če imamo neskončno zadevo gredo vse v eno smer. Tja kaže tudi vstota vseh sil in premika se tudi težišče.
Če imamo končno zadevo gredo vse v eno smer, razen one zadnje najlažje, ki gre v kontra smer. Nanjo deluje sila, ki je enaka vsoti sil, ki deluje na vse ostale krogle. Te zadnje krogle pri neskončni vrsti ni, kar pa je bolj problem neskončnosti, kot Newtona.
Kot se ugotavlja in marsikdo trdi to v drugem topicu v tej temi, neskončnosti ni v tem našem realnem fizikalnem svetu.
/me over & out
Thomas kaj nismo že končali te debate? :)
Če imamo neskončno zadevo gredo vse v eno smer. Tja kaže tudi vstota vseh sil in premika se tudi težišče.
Če imamo končno zadevo gredo vse v eno smer, razen one zadnje najlažje, ki gre v kontra smer. Nanjo deluje sila, ki je enaka vsoti sil, ki deluje na vse ostale krogle. Te zadnje krogle pri neskončni vrsti ni, kar pa je bolj problem neskončnosti, kot Newtona.
Kot se ugotavlja in marsikdo trdi to v drugem topicu v tej temi, neskončnosti ni v tem našem realnem fizikalnem svetu.
/me over & out
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Thomas ::
Mene zanima samo to, kam gredo krogle. A gredo vse levo? Gre katera mar desno?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
snow, sej si ČISTO prav povedal v svojem zadnjem postu.
Sej to je jasno, zdej se gremo samo politiko.
Ampak tole pa ni OK:
> kar pa je bolj problem neskončnosti, kot Newtona.
Jah, hehe ... Newton v svoji čisti obliki ne more brez neskončnosti. Sta inherentno povezana.
Sej to je jasno, zdej se gremo samo politiko.
Ampak tole pa ni OK:
> kar pa je bolj problem neskončnosti, kot Newtona.
Jah, hehe ... Newton v svoji čisti obliki ne more brez neskončnosti. Sta inherentno povezana.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Je perpetuum mobile možen: Maxwell-ov demon (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8351 (6544) | Thomas |
| » | Speed of Gravity - again! (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 14146 (10544) | Thomas |
| » | Mehanika, kinetikaOddelek: Znanost in tehnologija | 2362 (1968) | Thomas |
| » | Neskončnost (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8448 (6989) | Thomas |
| » | Hard problems (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 7260 (6022) | Eschelon |