Forum » Loža » NLP v Grčiji
NLP v Grčiji
Barakuda1 ::
Noben podsistem, pa ne more vplivati na vesolje kot celoto!
------
Ker ne more vplivati na samega sebe. Samega sebe, ki je tudi del celote.
hhhmmm, …če sem pošten, me odgovor ni ravno zadovoljil.
Morda zato, ker me to preveč asocira na "absolutno statičnost".
Pravim - morda. Bom še razmislil in prekomentiral to zadevo, ali pa jo sprejel kot točno. Trenutno mi je "sumljiva".
OwcA ::
@Double_J:
Še vedno nisi dokazal izoliranosti našega mehurčka, tole so le dogme.
In tebe je skrbelo, če jaz vem kaj je to izoliran istem. Če bi bilo kar praviš res, v tem trenuktu ne bi mogli z gotovostjo opisati niti ene samcate stvari. Namreč v ali iz izoliranega sistema ne sme prehajati niti energija. Ker ima tudi EM valovanje (to povečini nosi informacijo) svojo energijo, je vsak sistem razen našega mehurčka kot celote nemogoče opazovati. Nekaj odgovorov nazaj pa Thomas pravi, da tega še ne moremo v zadostni meri opisati (in kot protiprimer navrže vrtavko).
Nasvet za v prihodnje, ako še namreavaš sodelovati v takšnih debatah, se ne daj tako hitro sprovucirati. Občasno se to zgodi vsakomur, ča pa je vsak odgovor posledica le-tega (kaj to implicira si že sam lepo povedal v pričujočem citatu
), gre za jasen znak, da nimaš pod nogami trdnih tal.
Še vedno čakam na obljubljena aksioma in mesto kjer sem jih kršil, ali so moji upir resnično preveliki?
@nevone:
Velja, če želiš se lahko pritožiš in bom vse odgovore v tej temi premaknil v drugo, tu pa jih izbrisal. Sem na to že pomislil, vendar ne vidim potrebe, glede na to, da je izvorna tema "mrtva".
Če obstaja kaj zunaj našega vesolja to pomeni, zgolj da nima vpliva. S stališča izoliranosti, enako kot, da ne obstaja.
Še vedno nisi dokazal izoliranosti našega mehurčka, tole so le dogme.
Ja, izraza izoliran in neizoliran sistem ne potrebujemo imaš prav. Uporabljajo ga zgolj tisti, ki tega(še) ne vedo. Vsak je v bistvu izoliran.
In tebe je skrbelo, če jaz vem kaj je to izoliran istem. Če bi bilo kar praviš res, v tem trenuktu ne bi mogli z gotovostjo opisati niti ene samcate stvari. Namreč v ali iz izoliranega sistema ne sme prehajati niti energija. Ker ima tudi EM valovanje (to povečini nosi informacijo) svojo energijo, je vsak sistem razen našega mehurčka kot celote nemogoče opazovati. Nekaj odgovorov nazaj pa Thomas pravi, da tega še ne moremo v zadostni meri opisati (in kot protiprimer navrže vrtavko).
Okej, zdej pa res konec, priznam če sem se kaj motil, sem bil(namerno) sprovociran.
Nasvet za v prihodnje, ako še namreavaš sodelovati v takšnih debatah, se ne daj tako hitro sprovucirati. Občasno se to zgodi vsakomur, ča pa je vsak odgovor posledica le-tega (kaj to implicira si že sam lepo povedal v pričujočem citatu
), gre za jasen znak, da nimaš pod nogami trdnih tal.Še vedno čakam na obljubljena aksioma in mesto kjer sem jih kršil, ali so moji upir resnično preveliki?
@nevone:
Tale "off topic" pa za moderatorje ne velja, al kako?
Velja, če želiš se lahko pritožiš in bom vse odgovore v tej temi premaknil v drugo, tu pa jih izbrisal. Sem na to že pomislil, vendar ne vidim potrebe, glede na to, da je izvorna tema "mrtva".
Otroška radovednost - gonilo napredka.
OwcA ::
@Double_J:
Preprost miselen poskus. Vzmeš sliko in razdeliš na 4 dele. V enem nato narediš črno packo, ali se s tem spremeni celotna slika?
Tebi tole s celoto in nje deli ti ni povsem jasno, kaj? Če obstaja v sistemu moment, ki je vkakršnikoli interakciji z drugimi pojavi, lahko ta upljiva na njih, torej povzroči spremembo stanja. V trenutku, ko se spremeni del celote, se spremeni tudi celota (za nazornejši prikaz glej miselni poskus zgoraj).
Noben podsistem, pa ne more vplivati na vesolje kot celoto!
Preprost miselen poskus. Vzmeš sliko in razdeliš na 4 dele. V enem nato narediš črno packo, ali se s tem spremeni celotna slika?
Ker ne more vplivati na samega sebe. Samega sebe, ki je tudi del celote.
Tebi tole s celoto in nje deli ti ni povsem jasno, kaj? Če obstaja v sistemu moment, ki je vkakršnikoli interakciji z drugimi pojavi, lahko ta upljiva na njih, torej povzroči spremembo stanja. V trenutku, ko se spremeni del celote, se spremeni tudi celota (za nazornejši prikaz glej miselni poskus zgoraj).
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Double_J ::
Ne, seveda nisem mislil tega. Mislil sem, da ne more vplivati na vse stvari. Na sebe že ne.
Kot celoto = celotno vesolje. Boljši izraz.
Slika se ne more sama spremenit, rabi tebe, ki si zunaj.
Kot celoto = celotno vesolje. Boljši izraz.
Slika se ne more sama spremenit, rabi tebe, ki si zunaj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
Enostavno rečemo, da nič ne more vplivati na naše vesolje. Ker nekaj, kar bi imelo vpliv na naše vesolje ne obstaja. Če se pa ne strinjaš, pa povej eno teoretično možno stvar, ki bi imela vpliv na naše vesolje.
Sem že večkrat, katerokoli izmed "ne naših" vesolj (mehurčkov) v Vesolju. Teoretična možnost je, da jo odpraviš moraš dokazati, ali A) da ni drugih mehurčkov, ali B) da smo izoliran sistem. Problem je v tem, da:
1) če je res B), potem ne moreš dokazati A)
2) če je res A), potem ni res B)
3) če je res B), potem tega ni moč dokazati in po 1) tudi A) ne
4) če lahko dokažeš, da B) ni res, potem tudi A) ni res
5) preostane ti le, da je A) res in B) ne, česar pa ne moreš dokazati dokler zaradi 1) ne ovržeš B), s čimer pa po 4) ovržeš tudi A).
Logika.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Thomas ::
Če en sosednji mehurček kakorkoli vpliva na nas, potem smo skupaj z njim v Vesolju.
Definicija.
Definicija.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Ne, seveda nisem mislil tega. Mislil sem, da ne more vplivati na vse stvari. Na sebe že ne.
Kot celoto = celotno vesolje. Boljši izraz.
Slika se ne more sama spremenit, rabi tebe, ki si zunaj.
V sistemu imamo hišo, buldožerja in njega voznika. Buldožer poruši hišo. Ali se je stanje sistema spremenilo.
Mislil sem, da ne more vplivati na vse stvari. Na sebe že ne.
Ta izjava ima zanimivo implikacijo.
"Ne more vplivati na vse stvari" implicira, da na nekatere lahko. V povezavi z "na sebe že ne," pomeni, da lahko upliva le na druge, torej lahko vsak sistem upliva le na druge. Trdiš, da je vsak sistem izoliran, torej ne more uplivati na druge.
Paradoks (še eden v strumni vrsti mnogih).
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Double_J ::
Ja, ti sploh ne trdiš, da je mehurček izoliran. Ne vem zakaj mu potem sploh tako praviš. Kot, da bi ti šel jz spodbijat glagole v stavkih, da ubistvu niso to, kar ti misliš da so.
Thomas ::
Poglej OwcA - razjahaj nekoliko svojega osla sofizmov!
Po definiciji je vse kar obstaja Vesolje.
Ti trdiš, da je neskončno in neskončno kompleksno?
Po definiciji je vse kar obstaja Vesolje.
Ti trdiš, da je neskončno in neskončno kompleksno?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Če en sosednji mehurček kakorkoli vpliva na nas, potem smo skupaj z njim v Vesolju.
V Vesolju (uniji vseh mehurčkov, oziroma "lokalnih" vesolj) že, ampak ali smo skupaj z njim tudi v našem vesolju (kot sem nekaj višje pokazal je to nemogoče dokazati)?
P.S. kako je z "informacijsko" singularnostjo, me resno zanima, obstoj abstraktnih sistemmov v fiziki tako ali tako potrjuješ že z turingovimi stroji, zato ti v debati (verjetno) ne bo škodovalo.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
OwcA ::
Ali res ne gre brez podtikanj?
Jaz pravim (že ves čas) le, da tega ne bomo nikoli mogli vedeti zagotovo, oziroma dokazati.
Ne, kot sem že večkrat poudaril, ne trdim tega. Trdim le, da je lahko v celotnem Vesolju več momentov, kot jih lahko mi opišemo, torej več kot je "computinga" v našem vesolju (mehurčku). Česar, ako je to res, seveda ne moremo izvedeti.
Ja, ti sploh ne trdiš, da je mehurček izoliran.
Jaz pravim (že ves čas) le, da tega ne bomo nikoli mogli vedeti zagotovo, oziroma dokazati.
Ti trdiš, da je neskončno in neskončno kompleksno?
Ne, kot sem že večkrat poudaril, ne trdim tega. Trdim le, da je lahko v celotnem Vesolju več momentov, kot jih lahko mi opišemo, torej več kot je "computinga" v našem vesolju (mehurčku). Česar, ako je to res, seveda ne moremo izvedeti.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Double_J ::
blockquote>V sistemu imamo hišo, buldožerja in njega voznika. Buldožer poruši hišo. Ali se je stanje sistema spremenilo.
Buldožer vpliva na hišo, hiša pa nanj. Torej spremeba je.
Ne more vplivati na vse stvari" implicira, da na nekatere lahko. V povezavi z "na sebe že ne," pomeni, da lahko upliva le na druge, torej lahko vsak sistem upliva le na druge. Trdiš, da je vsak sistem izoliran, torej ne more uplivati na druge.
Ne, govoril sem o podsistemih. Sem tudi zgoraj napisal, da niso izolirani. Jup?
OwcA ::
Ne, govoril sem o podsistemih. Sem tudi zgoraj napisal, da niso izolirani. Jup?
Oprosti, težko je slediti naglim in predvsem pogostim spremembam tvojega stališča. Torej si odstopli od stališča, da je vsak sistem izoliran? Namreč le v tem primeru lahko obstajajo podsistemi, tvoja definicija, ki zahteva, da je vsak sistem izoliran, jih v povezavi z Russellovo antinomijo namreč ne dopušča.
Buldožer vpliva na hišo, hiša pa nanj. Torej spremeba je.
Pa vendar praviš:
Mislil sem, da ne more vplivati na vse stvari. Na sebe že ne.
Če pride do spremembe, ki jo je povročil moment, ki je del sistema, je sistem spremenil stanje samemu sebi.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Double_J ::
Mora imeti ostale podsisteme, ki povzročijo, da se spremeni.
Sam od sebe, se ne more. Zgolj ostali ga lahko.
Sploh pa če imaš kakšne osnovne gradnike, ki nikakor nimajo podsistemov in niti pod razno ne morejo spreminjati sami sebe.
V našem vesolju je pa pač tako, da ne obstaja nič izven, preko česar bi lahko spremenilo samo sebe. Torej zgolj interakcije podsistemov našega vesolja, ga lahko spreminjajo.
Ja dogma je to, tako kot je dogma tudi vse kar ti pišeš...
Sam od sebe, se ne more. Zgolj ostali ga lahko.
Sploh pa če imaš kakšne osnovne gradnike, ki nikakor nimajo podsistemov in niti pod razno ne morejo spreminjati sami sebe.
V našem vesolju je pa pač tako, da ne obstaja nič izven, preko česar bi lahko spremenilo samo sebe. Torej zgolj interakcije podsistemov našega vesolja, ga lahko spreminjajo.
Ja dogma je to, tako kot je dogma tudi vse kar ti pišeš...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
nevone ::
Owca
Velja, če želiš se lahko pritožiš in bom vse odgovore v tej temi premaknil v drugo, tu pa jih izbrisal. Sem na to že pomislil, vendar ne vidim potrebe, glede na to, da je izvorna tema "mrtva".
Kakšen je to izgovor. Lepo bi bilo, če neko pravilo, ki je dokaj konstruktivno, velja za vse enako. To da je tema mrtva pač ni noben izgovor. Pravilo, da se čimbolj držimo teme, pripomore k preglednosti foruma, zato je dobro da smo pri tem dosledni. Če tema zaide "off topic" je naloga moderatorja, da jo čim prej preusmeri v nov topic. Ne glede na to da sam sodeluje pri tem.
o+ nevone
Velja, če želiš se lahko pritožiš in bom vse odgovore v tej temi premaknil v drugo, tu pa jih izbrisal. Sem na to že pomislil, vendar ne vidim potrebe, glede na to, da je izvorna tema "mrtva".
Kakšen je to izgovor. Lepo bi bilo, če neko pravilo, ki je dokaj konstruktivno, velja za vse enako. To da je tema mrtva pač ni noben izgovor. Pravilo, da se čimbolj držimo teme, pripomore k preglednosti foruma, zato je dobro da smo pri tem dosledni. Če tema zaide "off topic" je naloga moderatorja, da jo čim prej preusmeri v nov topic. Ne glede na to da sam sodeluje pri tem.
o+ nevone
Double_J ::
Da zaključimo, osnovni gradniki ne morejo vplivati sami nase.
Torej določen podsistem ne more vplivati na vse stvari v vesolju. Nase nikakor.
Torej določen podsistem ne more vplivati na vse stvari v vesolju. Nase nikakor.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
Mora imeti ostale podsisteme, ki povzročijo, da se spremeni.
Sam od sebe, se ne more. Zgolj ostali ga lahko.
Četudi jih mora imeti, tvoja definicija sistema ne dovoljuje poljubno majhnih med seboj uplivajočih delov. Kvečemu lahko trdiš, da obstajajo tudi sistem, ki ne morejo sami spreminjati svojega stanja, vsekakor pa ni vsak sistem tak.
Sploh pa če imaš kakšne osnovne gradnike, ki nikakor nimajo podsistemov in niti pod razno ne morejo spreminjati sami sebe.
In kateri gradniki bi to bili natančno?
V našem vesolju je pa pač tako, da ne obstaja nič izven, preko česar bi lahko spremenilo samo sebe.
Dokaži. Sam praviš, da os nekateri mehurčki izolirnai, drugi spet ne, ali je tudi to ena izmed opuščenih idej?
Ja dogma je to, tako kot je dogma tudi vse kar ti pišeš...
Lepo da priznaš, opozoril bi le na to, da dogma pomeni brezpogojno (neutemeljeno) verovaje v nekaj. Glede na to, da je moje stališče razmeroma agnostično, zame tega nekaj ni, v nič ne vrjamem brezpogojno, torej je dogmatizem enostranski.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
OwcA ::
Torej določen podsistem ne more vplivati na vse stvari v vesolju. Nase nikakor.
Ali sem kdaj trdil nasprotno, torej da lahko upliva, na vse stvari v Vesolju? Če se spremeni del, se spremeni tudi celota, če se spremeni celota je nujno, da se spremeni tudi vsaj en del te celote .
Za to debato je važno le ali obstaj možnost, da drugi mehurčki na našega.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Double_J ::
Določen podsistem ne more vplivati nase, niti v našem vesolju. Niti morda ni možno sploh, kakorkoli vplivati nanj.
Osnovni gradniki, kakšni so? Ne vem, zgolj vem da so. Kontinuirana neskončno deljiva snov je bila moderna kakšno stoletje nazaj.
Osnovni gradniki, kakšni so? Ne vem, zgolj vem da so. Kontinuirana neskončno deljiva snov je bila moderna kakšno stoletje nazaj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
Osnovni gradniki, kakšni so? Ne vem, zgolj vem da so.
Točno tako in Heissenberg ti preprečuje, da bi z gotovostjo zvedel kaj je najmanjši delec. Da ne bom ponovno žrtev podtikanja. Ne trdim, da so deljci deljivi v neskončnost, le da ne moremo zagotovo vedeti, če obstajajo tudi delci manjši od dveh planckovih dolžin.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Double_J ::
No, pa niti ni nujno, da je delec.
Lahko neka abstraktna težko predstavljiva zadeva, ki ni sestavljena.
Če privzamemo končnost s tem privzemamo neke najmanjše nesestavljene entitete. Mar ne?
Lahko neka abstraktna težko predstavljiva zadeva, ki ni sestavljena.
Če privzamemo končnost s tem privzemamo neke najmanjše nesestavljene entitete. Mar ne?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
Thomas in Double_J trošita svoje zadnje moči, ko se spopadata z mojo predstražo. Namreč tudi v končnem enomehurčkastem vesolju ne moreta razršiti sledečih zagat, ki nam preprečuejo gotovo vednost:
1) Goedelov aksiom neizpeljivosti
2) logični krogi v dokazovanju potrebnih izrekov
3) krožne definicije (in po Wittgensteinu sledeča omejitev mišlenja)
4) Heisenbergov princip nedoločnosti, ki nam preprečuje, da bi z gotovostjo lahko označili nek delec (pojav, entiteto, kakor vam je drago) za najmanjši mogoč. Ravno interakcije teh nedeljivih delcev pa določajo vse nadaljne pojave.
1) Goedelov aksiom neizpeljivosti
2) logični krogi v dokazovanju potrebnih izrekov
3) krožne definicije (in po Wittgensteinu sledeča omejitev mišlenja)
4) Heisenbergov princip nedoločnosti, ki nam preprečuje, da bi z gotovostjo lahko označili nek delec (pojav, entiteto, kakor vam je drago) za najmanjši mogoč. Ravno interakcije teh nedeljivih delcev pa določajo vse nadaljne pojave.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Double_J ::
4) Heissenbergov princip nedoločnosti, ki nam preprečuje, da bi z gotovostjo lahko označili nek delec (pojav, entiteto, kakor vam je drago) za najmanjši mogoč. Ravno interakcije teh nedeljivih delcev pa določajo vse nadaljne pojave.
Označit ne moremo, vseeno pa vemo, da zagotovo obstaja. Kar je povsem dovolj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
Označit ne moremo, vseeno pa zagotovo obstaja.
Se strinjam, zato tudi ves čas poudarjam razliko med vednostjo in resnico.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
Da se nadaljuje deljivost kar naprej, je v nasprotju s Heisenbergom.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> zato tudi ves čas poudarjam razliko med vednostjo in resnico.
In vednost "nikoli ne more doseči resnice"?
Če tako - to velja za vsa področja ali samo nekatera?
In vednost "nikoli ne more doseči resnice"?
Če tako - to velja za vsa področja ali samo nekatera?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
O kaksni deljivosti to ?
Ce se ne motim je delec zgolj klasifikacija za Scroedingerjevo valovno funkcija.In dekoherenca po Zehovo celo nakazuje kontinuum.
Ce se ne motim je delec zgolj klasifikacija za Scroedingerjevo valovno funkcija.In dekoherenca po Zehovo celo nakazuje kontinuum.
Thomas ::
> dekoherenca po Zehovo celo nakazuje kontinuum.
To zato, ker so preleni, da bi zadevo korektno formulirali, se pa ukvarjajo z neskončno deljivimi realnimi števili.
To zato, ker so preleni, da bi zadevo korektno formulirali, se pa ukvarjajo z neskončno deljivimi realnimi števili.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
In vednost "nikoli ne more doseči resnice"?
Kaj ko bi si ti dejansko pogledal kakšna je v epistemologiji razlika med vednostjo in resnico? Če bi bil ti, bi že zdavnaj oznanjal, kako si se diskvalificiral iz debate, ker tega ne veš (pa še dokaj upravičeno bi bilo
).Če tako - to velja za vsa področja ali samo nekatera?
Glede na to, da za popolen opis katerega koli pojava moraš poznati vse momente (to tudi sam priznavaš), poprej omenjena četvorka pa ti to preprečuje, to velja za vse splošne izjave (torej izjave o našem vesolju).
Otroška radovednost - gonilo napredka.
OwcA ::
Da se nadaljuje deljivost kar naprej, je v nasprotju s Heisenbergom.
Načelo nedoločnosti nas omejuje le s tem kako natančno lahko opišemo dani delec. Ali drugače povedano, kakšne delce sploh še lahko opišemo, ne postavlja pa omejitev na njih velikost.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
Epistemiologija ... je prehodna znanost. Podobno kot Calculus matematika.
V resnici imaš samo spinska omrežja ali kaj podobnega. "Abstrakcije" iz njih, kot je naprimer krava ali atom, so le neko precej regularno stanje nekega (pod) omrežja.
Finitni fizikalizem all the way!
V resnici imaš samo spinska omrežja ali kaj podobnega. "Abstrakcije" iz njih, kot je naprimer krava ali atom, so le neko precej regularno stanje nekega (pod) omrežja.
Finitni fizikalizem all the way!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> Načelo nedoločnosti nas omejuje le s tem kako natančno lahko opišemo dani delec.
Ja, samo če bi imeli delce majhne kot želimo, potem bi jih lahko predobro opisali.
Ja, samo če bi imeli delce majhne kot želimo, potem bi jih lahko predobro opisali.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Ali pa bi bili čisto nelokalni. Selili bi se po Vesolju s salamensko brzino.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
Epistemiologija ... je prehodna znanost. Podobno kot Calculus matematika.
No elaboriraj tole :~))) Ce bos uposteval se do koder te je pripeljal owca.Bo precej zanimivo branje.
OwcA ::
Ja, samo če bi imeli delce majhne kot želimo, potem bi jih lahko predobro opisali.
Ne govorim (kar sem tudi poudaril, očitno zamanj) o poljubni majhnosti, temveč le možnosti obstoja delčkov (poljubno malo) manjših od planckove dolžine.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
OwcA ::
En predlog, tole temo preimenujem in prestavim v Z&T (če želite tudi odstranim NLP del)?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
noraguta ::
ne pomoje je to povsem ložasta tema.Nihce od nas ne bo tule nasel mankajoce materije. Niti resil probleme kvantuma ;~)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: noraguta ()
Thomas ::
Zanimivo branje je recimo tole.
Vse je "igra teh steklenih biserov".
Vse abstrakcije so tudi samo to.
Ostalo je teizem. (Brez kakršnegakoli podcenjevanja do kogarkoli.)
Vse je "igra teh steklenih biserov".
Vse abstrakcije so tudi samo to.
Ostalo je teizem. (Brez kakršnegakoli podcenjevanja do kogarkoli.)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
noraguta ::
katerih stanja ne poznamo.Tudi na mojo zalost.Ampak jebat ga.
ja vse lepo in prav uvedemo te konstane.Kako pa definiramo spin?
ja vse lepo in prav uvedemo te konstane.Kako pa definiramo spin?
OwcA ::
Zanimivo. Kljub vsemu je treba poudariti, da to še teorija ni. Kot drugo dokler ne moreš vseh stanj v zadostni meri opisati s kvantno gravitacijo (v našem primeru bi to pomenilo, da lahko na karkoli v tej debati odgovoriš z neko enačbo, ki opisuje interakcije med "delci" na kvantnem nivoju), so abstrakcije potrebne, torej je dokaj dvolično govoriti o "prehodnih znanostih". In nenazadnje, tudi če ti uspe izraziti vse s kvantno gravitacijo, je že izražanje samo abstrakcija, poleg tega bo tvoje mišlenje neglede na vse, po Wiettgensteinu, podvrženo omejitvam jezika (kjer povrh vsega nastopi še neljubi problem krožnih definicij).
Polovico odgovorov, ki jih finitni fizikalizem ponuja kot dokončne, odpade na metanje peska v oči.
Polovico odgovorov, ki jih finitni fizikalizem ponuja kot dokončne, odpade na metanje peska v oči.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Thomas ::
Zidarski odri so še postavljeni okoli Kvantne gravitacije.
Ampak najbrž kakorkoli se bo že izšlo, dodatne teorije potem ne bodo več niti potrebne, niti zaželjene. Bodo v najboljšem primeru zidarski odri za podret. Ali pa približno govorjenje, ki se mu moramo odreči, kadar zahtevamo natančnost.
Število PI, množica vseh množic in Bog bodo imeli enak, teističen status.
Kar ni niti podcenjevanje Boga, niti števila PI.
> tudi če ti uspe izraziti vse s kvantno gravitacijo, je že izražanje samo abstrakcija,
Ne, proces na spin networku je. Kot vse abstrakcije.
Kot sem že rekel: Izomorfizem med matematiko in možgani ki mislijo matematiko obstaja. Nič matematike ne štrli čez.
Če pa misliš da ja - je to teizem. Nimam nič proti - samo povedat je treba!
Ampak najbrž kakorkoli se bo že izšlo, dodatne teorije potem ne bodo več niti potrebne, niti zaželjene. Bodo v najboljšem primeru zidarski odri za podret. Ali pa približno govorjenje, ki se mu moramo odreči, kadar zahtevamo natančnost.
Število PI, množica vseh množic in Bog bodo imeli enak, teističen status.
Kar ni niti podcenjevanje Boga, niti števila PI.
> tudi če ti uspe izraziti vse s kvantno gravitacijo, je že izražanje samo abstrakcija,
Ne, proces na spin networku je. Kot vse abstrakcije.
Kot sem že rekel: Izomorfizem med matematiko in možgani ki mislijo matematiko obstaja. Nič matematike ne štrli čez.
Če pa misliš da ja - je to teizem. Nimam nič proti - samo povedat je treba!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
> po Wiettgensteinu, podvrženo omejitvam jezika (kjer povrh vsega nastopi še neljubi problem krožnih definicij).
Jezik je proces na spinskem (ali kakšnem ne bistveno drugačnem) networku.
Jezik je proces na spinskem (ali kakšnem ne bistveno drugačnem) networku.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Jezik je proces na spinskem (ali kakšnem ne bistveno drugačnem) networku.
Omejitve programa ostajajo neglede na kakšnem (turingovem) stroju ga poganjamo.
Izomorfizem med matematiko in možgani ki mislijo matematiko obstaja. Nič matematike ne štrli čez.
Ironično človek, ki zavrača subjektivizem v epistemologiji, tega brez večjih zadržkov sprejme v vedi, ki bi epistemologijo naj nasledila, da ne rečem kar presegla.
Namreč, enako je moč trditi za izomorfizem med (nam spoznatno) fiziko in našimi možgani. Ti (ali bolje rečeno, naše mišlenje) pa so omejeni z jezikom. Če od fizike pričakuješ več, je to že teizem.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
noraguta ::
Ampak najbrž kakorkoli se bo že izšlo, dodatne teorije potem ne bodo več niti potrebne, niti zaželjene. Bodo v najboljšem primeru zidarski odri za podret. Ali pa približno govorjenje, ki se mu moramo odreči, kadar zahtevamo natančnost.
zaŽeljenost je v tem primeru nepotrebna. Arbiter je eksperiment.Ce se stavba ne bo podrla ,ko boste podrli odre, pa bodo dodatne teorije se vedno potrebne.dekoherenca ostaja v vsakem neizoliranem sistemu. Niti jo ne bo odpravila kvantna gravitacija, ce bo kdaj do le taksne kolikor toliko uporabne teorije prislo.
itak se nam ne sanja kako "izgleda" tam spodaj.Na podlagi interakcije z eno silo smo si ustvarili predstavo ,distinkcijo med entiteami, na podlagi tega abstarkcije, ostevilcenje ...
In na koncu si poizkusamo meritve obrazlozit z temi pojmi katere pac imamo.
Ce pa se stvari delajo tako kot smo si zamislili pa se toliko bolje.
nevone ::
> Namreč, enako je moč trditi za izomorfizem med (nam spoznatno) fiziko in našimi možgani. Ti (ali bolje rečeno, naše mišlenje) pa so omejeni z jezikom. Če od fizike pričakuješ več, je to že teizem.
"Nam spoznatno" bi jaz spremenila v "meni spoznatno".
Ne mislit, da novi pogledi na fiziko in matematiko niso možni, ali pa vsaj niso v dosegu kogarkoli, ki se pojavi na tem forumu. Treba je iskat poglede, ki lahko kaj prinesejo, ne pa se oprijemat tistih, ki pravijo, da itak ni možno, pa da tega nihče od nas ne more vedet.
o+ nevone
"Nam spoznatno" bi jaz spremenila v "meni spoznatno".
Ne mislit, da novi pogledi na fiziko in matematiko niso možni, ali pa vsaj niso v dosegu kogarkoli, ki se pojavi na tem forumu. Treba je iskat poglede, ki lahko kaj prinesejo, ne pa se oprijemat tistih, ki pravijo, da itak ni možno, pa da tega nihče od nas ne more vedet.
o+ nevone
Thomas ::
Fizika je opisovanje tega sveta. Je sinhronizacija med različnimi subsistemi tega sveta.
Teizem je pa opisovanje, kako so stvari v Nebesih. Platonovih ali Kristusovih. Povsem vseeno.
Sej jest vem, da se je večini te misli težko navadit, da je Vesolje "samo" stroj. Preveč je duhcev, ki plavajo v pogledih večine in so stari stotine let.
"Žal" v tem stroju za PI ni prostora. Če kdo misli, da PI obstaja nekje drugje - prav. Samo jest mu rečem teist.
Teizem je pa opisovanje, kako so stvari v Nebesih. Platonovih ali Kristusovih. Povsem vseeno.
Sej jest vem, da se je večini te misli težko navadit, da je Vesolje "samo" stroj. Preveč je duhcev, ki plavajo v pogledih večine in so stari stotine let.
"Žal" v tem stroju za PI ni prostora. Če kdo misli, da PI obstaja nekje drugje - prav. Samo jest mu rečem teist.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
@nevone:
Prva oseba množine je bila čisto na mestu. Namreč, tudi naši možgani niso vsemogočni. Njihov "computing" je omejen, takisto so podvrženi jezikovnim zagontkam. Glede na ton tvojega odgovora se ti bo to verjetno zdelo žaljivo, ampak v omejenosti sva si bolj ali manj enaka.
Enačiti moje stališče z stagnacijo je vnovičen vzoren primer podtikanja, nikjer nisem omejeval nabora mžnosti s katerim lahko "zaposlimo" možgane, nove teorije so tako seveda mogoče, le tiste "dokončne" se ne gre nadejati, kar če bolje pomisliš niti ni tako slabo, (otroška) radovednost je vendarle najboljša motivacija, da ne rečem kar gonilo napredka.
"Nam spoznatno" bi jaz spremenila v "meni spoznatno".
Ne mislit, da novi pogledi na fiziko in matematiko niso možni, ali pa vsaj niso v dosegu kogarkoli, ki se pojavi na tem forumu. Treba je iskat poglede, ki lahko kaj prinesejo, ne pa se oprijemat tistih, ki pravijo, da itak ni možno, pa da tega nihče od nas ne more vedet.
Prva oseba množine je bila čisto na mestu. Namreč, tudi naši možgani niso vsemogočni. Njihov "computing" je omejen, takisto so podvrženi jezikovnim zagontkam. Glede na ton tvojega odgovora se ti bo to verjetno zdelo žaljivo, ampak v omejenosti sva si bolj ali manj enaka.
Enačiti moje stališče z stagnacijo je vnovičen vzoren primer podtikanja, nikjer nisem omejeval nabora mžnosti s katerim lahko "zaposlimo" možgane, nove teorije so tako seveda mogoče, le tiste "dokončne" se ne gre nadejati, kar če bolje pomisliš niti ni tako slabo, (otroška) radovednost je vendarle najboljša motivacija, da ne rečem kar gonilo napredka.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
noraguta ::
Sej jest vem, da se je večini te misli težko navadit, da je Vesolje "samo" stroj. Preveč je duhcev, ki plavajo v pogledih večine in so stari stotine let.
"Žal" v tem stroju za PI ni prostora. Če kdo misli, da PI obstaja nekje drugje - prav. Samo jest mu rečem teist.
Mislim da sej je nekaterim tezje sprijaznit z idejo , da vesolje ni igracka za navit.Ampak to me niti ne moti prevec. Tezje mi je ko ljudje ne upostevjo Goedla ,Scroedingerja, Feigenbauma in podobnih. Seveda nimam nic proti njim ,ce lete ovrzejo tako s teorijo kot z eksperimentom.
glede PI pa kako je ze definirana Dirakova konstanta?
Thomas ::
Nekateri bi raje, da je Vesolje nekakšna srednjeveška rigmarola, kot "igračka za navit".
Interpretacija Kvantne mehanike ... pa po ustoličenju Kvantne gravitacije najbrž ni niti potrebna.
Interpretacija Kvantne mehanike ... pa po ustoličenju Kvantne gravitacije najbrž ni niti potrebna.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Past eternal vesolje?Oddelek: Znanost in tehnologija | 5775 (4830) | sprasujem |
| » | Kaj je bilo "pred" Velikim pokom? (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8400 (4944) | Saladin |
| » | Je bilo vesolje ustvarjeno iz niča? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 9980 (7029) | Saladin |
| ⊘ | Obstaja mesto za Boga v sodobni znanosti? (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 13057 (10726) | OwcA |
| » | Objektivna resnica (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 4893 (4298) | Marjan |