The New York Times - Na Amazonu lahko prek storitve Direct Publishing vsak uporabnik objavi lastno e-knjigo in jo tudi prodaja. Odlična zamisel za pisce svojih knjig, ki nimajo podpore založnikov, a so podjetni uporabniki hitro odkrili možnosti zlorabe. Mnogi so namreč nalagali vsebino, za katero niso imeli avtorskih pravic, ali pa prodajali popolnoma neuporabne knjige brez informacij. Amazon se bo odslej proti temu aktivno boril, piše The New York Times.

Nekateri uporabniki so namreč dobili elektronska sporočila, v katerih jih je Amazonova...

The New York Times - Medtem ko ima Google s svojo storitvijo Books precej težav v ZDA, kjer je sodišče predlagano poravnavo med Googlom in založniki zavrnilo in postavilo pogajanja v pat položaj, gre v Franciji bolje. Prejšnji teden je Google sklenil dogovor z največjim francoskim založnikom Hachette, ki obvladuje četrtino vsega francoskega trga.

Gre za digitalizacijo knjig, ki jih je Google skeniral brez dovoljenj, kar je razjezilo založnike po celem svetu. Srž problema so knjige, ki v tiskani obliki niso več dostopne, saj so že zdavnaj razprodane in ponatisov ni, a založniki njihovega skeniranja vsepovprek ne dovolijo, ker avtorske pravice še niso potekle. S Hachettom se je Google sporazumel, da Hachette Livre še vedno obdrži pravico...

Ars Technica - Skrbniki spletne strani Internet Archive, kamor se radi obračamo, iščoč stare verzije spletnih strani, so najavili ambiciozen projekt arhiviranja vseh digitalnih knjig, ki jih imajo v digitalnih arhivih, še v tiskani verziji. Seveda ne bodo tiskali digitalnih verzij, ampak bodo poizkusili zbrati čim več fizičnih originalov, iz katerih so izvedene digitalizacije. Kot cilj so si zadali zbrati 10 milijonov knjig, kar je nekako desetina vseh ocenjenih izdanih naslovov na svetu.

Pravijo, da digitalno skladiščenje še ni zadovoljivo rešeno, da bi ga mogli izbrati kot edino zveličavno. Potrebujemo tudi fizične artefakte, ki jih lahko v prihodnosti po potrebi digitaliziramo v večji kakovosti, uporabimo kot verodostojen original pri dvomih o avtentičnosti digitalnega...

The New York Times - Googlovemu sloganu Ne bodimo zlobni (Don't be evil) navkljub ima podjetje največ težav s svojim renomejem v Evropi. Težave zaradi zbiranja podatkov o brezžičnih omrežjih, nenehna trenja Street Viewa z lokalno zakonodajo za varovanje zasebnosti, zbiranje podatkov uporabnikov Androida, tožbe zaradi nedovoljene digitalizacije knjig in podobno so pošteno načeli ugled Googla, ki mu na tradicionalno konzervativnem evropskem trgu ogromna finančna sredstva in tržna kapitalizacija niso prav nič v pomoč. Nasprotno, Evropejci se počasi začenjajo Googla bati, zato si podjetje prizadeva svoj ugled v Evropi popraviti, piše The New York Times.

Pri tem pa se je potrebno državljanom vsake države dobrikati nekoliko drugače. Na Irskem je...

Guardian - Podatki o prodaji knjig različnih formatov, ki je objavilo Združenje ameriških založnikov (AAP), kažejo, da je februarska prodaja e-knjig v ZDA dosegla nove rekordne vrednosti. Prvikrat se je tako primerilo, da so e-knjige postale najbolje prodajana vrsta knjig, saj so jih prodali za 90,3 milijona dolarjev. Tiskane inačice sledijo na drugem mestu z 81,2 milijona dolarjev.

V primerjavi z lanskim februarjem predstavljajo te številke 202-odstotno rast prodaje e-knjig, medtem ko se je v enakem obdobju prodaja papirnatih (mehko in trdo vezanih) knjig skrčila za tretjino. Visoko rast, tudi v primerjavi z letošnjem januarjem, pripisujejo ponovoletnim nakupom, ko so prejemniki bralnikov e-knjig in tabličnih računalnikov nakupili e-knjige.

The New York Times - Sodišče je včeraj pogajanja med Googlom in založniki ter lastniki avtorskih pravic za knjige vrnilo kar nekaj let v preteklost, saj je zavrnilo predlagano poravnavo. Spomnimo, da je Google leta 2004 začel ponujati storitev Google Books (takrat poznano še kot Google Print in Google Book Search), v okviru katere so do danes v celoti digitalizirali več kot 15 milijonov knjig. Ker predhodno niso bili pridobili ustreznih dovoljenj in pravic, sta leta 2005 cehovska organizacija pisateljev (Authors Guild) in združenje ameriških založnikov (Association of American Publishers) vložila skupinsko tožbo zoper Google.

Razpletla se je leta 2008, ko so objavili doseženo poravnavo. Google se je obvezal plačati 125 milijonov dolarjev...

Reuters - Združenje ameriških založnikov (AAP) je objavilo poročilo o prodaji knjig januarja letos, ki kaže porast priljubljenosti e-knjig in upad prodaje papirnatih izdaj.

V tem obdobju so prodali za 70 milijonov dolarjev e-knjig, kar je za 116 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Nekoliko je porasla tudi prodaja avdio knjig, ki so prinesle 6,5 milijona dolarjev prometa ali osem odstotkov več kot leto pred tem.

Prodaja vseh knjig vključivši tiskane izdaje je temu navkljub zabeležila dvoodstoten padec in pristala pri 806 milijonih dolarjev. To gre na rovaš padca prodaje tiskanih knjig v prav vseh kategorijah, razen knjig z versko vsebino, kjer beležijo šestodstotno rast. Statistiko prodaje e-knjig AAP vodi že devet let in prav vsako leto je prodaja e-knjig narasla.

Guardian - Skupina avtorjev knjig se je odločila iz prehranjevalne verige črtati založnike in je sklenila dogovor o prodaji e-različic svojih knjig neposredno z Amazonom. Gre za mnoga zveneča imena, kot so Philip Roth, Martin Amis in pokojni John Updike (oz. dediči njegovih pravic). Združili so se v Odyssey Editions, nad katerim bdi Andrey Wylie. Trenutno ekskluzivno prek Amazonovega Kindla nudijo 20 naslovov, ki stanejo običajnih 9,99 dolarja. Pogodba velja dve leti.

Wylie je v intervjuju za Harvard Magazine napovedal, da bodo združili 700 strank, pogledali, katerih pravic nimajo v lasti založniki, in ustanovili podjetje, ki bo licence prodajalo neposredno Googlo, Amazonu, Applu in drugim trgovinam. Založniki so seveda ogorčeni, saj jim grozi izguba velikega kosa e-knjižne pogače, zato na vse kriplje dokazujejo, da jim v skladu s pogodbami za papirnate izdaje iste pravice ostajajo tudi za digitalne verzije knjig.

V Veliki Britaniji avtorji od prodaje elektronskih izdaj dobijo 25 odstotkov,...

Wired News - Elektronske knjige so se dokončno uveljavile, ocenjuje Amazon, saj so jih prvikrat v daljšem časovnem obdobju prodali več kakor papirnatih. Pred lanskim božičem je bil tak en dan, sedaj pa je takšno celotno četrtletje. Prodali so 43 odstotkov več e-knjig od takih s trdimi platnicami.

V prvem letošnjem polletju so prodali šestkrat več e-knjig kakor v lanskem prvem polletju (Amazon ponuja 630.000 plačljivih e-knjig). Rast prodaje se povečuje iz meseca v mesec, tako da je v zadnjem mesecu prodaja e-knjig Gutenbergovo inačico prehitela že za 80 odstotkov. Toda velikim številkam navkljub klasične knjige spričo svoje cene še vedno prinesejo več v Amazonovo malho.

Ocena Publisher’s Weekly kaže, da je bilo lani prodanih za 4,4 milijarde dolarjev knjig s trdimi platnicami, za 5,1 milijarde dolarjev knjig z mehkimi platnicami (v teh dveh kategorijah niso šteli prodanih izvodov Svetega pisma, strokovnih knjig in učbenikov) ter zgolj za 81 milijonov dolarjev e-knjig. Letos bo ta številka...

CNet - Google se bo letos konec junija ali v začetku julija podal v e-črkarsko pravdo, ki jo bijejo Amazon, Apple in Barnes in Noble. Nova storitev Google Editions bo kupcem omogočila nakup digitalnih verzij knjig, drugim trgovcem, tudi neodvisnim, pa celo njihovo prodajo na svojih straneh za ustrezne odstotke dobička. Kateri založniki bodo v projektu sodelovali in kakšna bo cenovna politika, še ni znano. Dodajmo, da je Google že lani obljubil, da bo v formatu EPUB brezplačno ponudil dela, ki so že v javni lasti. Posebej zanimiva pa zna biti Googlova nova knjigarna, če se bodo uspeli poravnati z založniki. Ob pozitivnem izidu bi namreč lahko prodajali tudi avtorsko zaščitene knjige, ki niso več v tisku, tantieme pa bi dobili lastniki avtorskih pravic.

Slashdot - Pisali smo že o e-črkarski pravdi med Applom in Amazonom, ki se je razplamtela letos z izsiljevanjem založnika Macmillan. Ta je za svoje knjige zahteval 15 dolarjev, kar je v nasprotju z Amazonovo filozofijo, da smejo e-knjige stati največ 10 dolarjev in da ceno postavljajo oni. Macmillanu je na pomoč priskočil Apple, ki si želi Amazonu odgrizniti čim večji kos pogače in pušča založnikom proste roke pri oblikovanju cen. Amazon je tedaj popustil in Macmillanu dovolil zvišanje cen knjig. Nato je na bojišču zavladalo zatišje, a vojne še zdaleč ni konec.

Amazon še vedno pošteno privija (zlasti male) založnike, ki bi želeli sami določiti cene svojih knjig. Vsem tem je Amazon zagrozil, da bodo nehali prodajati elektronske in papirnate izdaje njihovih knjig, če bodo založniki želeli tako imenovani model agencije (agency model). Založniki so sedaj v precepu: tvegati Amazonov srd in se pogajati z Applom ali se zadovoljiti z vrabcem v roki.

Tudi Apple pa ni idealna rešitev, saj zahteva...

Ars Technica - Macmillan je z uporom proti prenizki ceni e-knjig na Amazonu prebil led in v udrihanju po Amazonu ostali založniki sledijo kot za stavo. Naslednja večja riba, ki je nezadovoljna s ponujenimi 9,99 dolarja za knjigo, je Hachette. Podobnega mnenja je tudi News Corp., ki si prav tako želi prostih rok pri oblikovanju cen. Omenjeno podjetje ima v lasti založnika Harper Collins, katerega izvršni direktor je jasno povedal, da želi več manevrskega prostora. Kot pravi, Apple dopušča več svobode, pri čemer pa podrobnosti pogodbe ni želel obelodaniti.

Amazon namreč za zdaj še vse knjige prodaja po 9,99 dolarja, ne glede na ceno, ki jo plačuje založnikom. Ti lahko dobijo tudi več, saj je Amazon pripravljen požreti manjšo izgubo za ceno uveljavljanje poceni knjig na Kindlu. Založniki niso bili nikoli povsem zadovoljni s tem modelom, saj po njihovem mnenju v očeh javnosti znižuje vrednost njihovega dela, četudi sami dobijo želeni znesek. So pa gotovo slutili upor, saj so tik pred splavitvijo...

Slashdot - Google je pred dobrim letom dosegel poravnavo s cehom lastnikov avtorskih pravic za knjige, ki so planili pokonci zaradi masovne digitalizacije knjig, ki so se nato znašle na spletu. Takrat je Google moral odšteti 125 milijonov dolarjev, od katerih je približno tretjina romala neposredno k avtorjem in založnikom, ostalo pa je pobral ceh. Besedilo poravnave so nekoliko popravili lanskega novembra, dokončana pa naj bi bila 18. februarja.

Svoje nestrinjanje pa so sedaj izrazili tudi v Indiji, kjer menijo, da poravnava obrača zakone o zaščiti avtorskih pravic na glavo.

Predstavnik Indian Reprographic Rights Organisation (IRRO), ki združuje avtorje in založnike, v telefonskem intervjuju...

CNet - Spomnimo, da je konec tedna založnik Macmillan z Amazona odstranil vse svoje e-knjige, ker Amazon ni pristal na zvišanje njihove cene z 9,99 dolarja na 15 dolarjev. Včeraj, prav berete, v nedeljo, je Amazon popustil. Po njihovem mnenju je 15 dolarjev še vedno nepotrebno visoka cena (nič čudnega, če pa je Amazonova marža 70 odstotkov), a ker ima Macmillan monopol nad svojimi naslovi, jim bodo dovolili prodajo po tako visoki ceni, saj so drage knjige še vedno boljše od nobenih knjig sploh. To pomeni, da se bodo Macmillanove knjige počasi vrnile na Amazon, kjer bodo stale med 13 in 15 dolarji. Kdaj točno se bo to zgodilo, še ni znano, naj pa bi se kmalu. O nadaljevanju bitke vas bomo obveščali.

The New York Times - Amazonovi kupci so v petek presenečeni opazili, da so iz njihovega nabora prodajnih artiklov skrivnostno izginile vse e-knjige založnika Macmillan, ki je eden največjih v ZDA. Ker za izginotje nihče ni podal uradnega razloga ali pojasnila, na spletu že dva dni špekulirajo, kaj je bil povod za to odločitev.

The New York Times se sklicuje na vire blizu podjetja in poroča, da je ta poteza zadnja eskalacija v sporu med Amazonom in založniki, ki traja že leto dni. Macmillan naj bi od Amazona zahteval, da dvigne ceno elektronskih knjig z 9,99 na 15 dolarjev, s čimer se Amazon ni strinjal. Macmillan je nedavno podpisal tudi pogodbo z Applom, ki mu omogoča prodajo e-knjig v okviru iBooks. Apple namreč založnikom pušča več svobode pri določanju cen, medtem ko Amazon trmasto zahteva, da se novosti prodajajo po 9,99 dolarja.

Na prvi pogled se zdi, da gre za reprizo boja med Universal Music ter kasneje NBC Universal proti iTunes. Zgodba je tu podobna: ponudnik vsebine si želi več nadzora nad...

The New York Times - Sodišče v Parizu je v petek razsodilo, da je Google kršil avtorske pravice z digitalizacijo knjig in objavo izvlečkov na spletu brez predhodne avtorizacije. Tožbo je vložila francoska založniška skupina La Martinière, ki je zastopala vrsto založnikov in avtorjev. Zaradi programa Book Search bo moral Google plačati odškodnino v višini 300.000 evrov in prenehati z digitalno reprodukcijo zaščitenega materiala. Kazen se bo vsak dan povečala za dodatnih 10.000 evrov, dokler iz svoje baze Google ne bo umaknil izvlečkov spornih francoskih knjig.

Google se je že odzval. Kot pravijo, so bili prepričani, da objavljanje kratkih izsekov ni v nasprotju s francoskim ali ameriškim avtorskih pravom in da izboljšuje dostopnost knjig. Njihovi pravniki že preučujejo sodbo, nato pa se bodo odločili, kako bodo ravnali v prihodnosti. Hkrati poudarjajo, da sodba v ničemer ne bo vplivala na poravnavo in dogovore, ki so jih dosegli z ameriškimi avtorji.

ComputerWorld - Barnes & Noble Nook je elektronski bralnik e-knjig, ki temelji na platformi Android, in predstavlja konkurenco poznanima Amazon Kindlu in Sony Readerju. Žal ga dobri možje ne bodo mogli postaviti v nogavice ali pod jelko, saj je že pred izidom razprodan. Nook je bil napovedan za 30. november, a so v predprodaji že prodali vse zaloge. To pomeni, da kdor je Nook naročil v petek ali kasneje, se lahko nadeja nove igračke šele v januarju. V Barnes & Noble so se seveda znašli in oblikovali so lične kupone, ki jih je moč naročiti in postaviti pod jelko namesto daril, po novem letu pa jih obdarjenci lahko zamenjajo za pravo napravo.

Letos je prelomno leto za e-knjige in njihove bralnike, saj je velik uspeh doživel Amazon s Kindlom, dobro pa se drži tudi Sonyjev Reader....

BBC - Urednik drugega največjega ameriškega dnevnika The Wall Street Journal je pred manj kot pol leta okrcal Google in druge zbiralce medijskih vsebin z izrazom "paraziti", saj mu gre v nos predvsem dejstvo, da iskalniški velikan vsebine ponuja brezplačno, izdajateljem pa ne plačauje nobenih nadomestil. Če je kdo pričakoval, da se bo Google oziral na te besede in morda naredil kakšno malo manj všečno spremembo v Google News, se je precej zmotil.

Nasprotno, ameriško podjetje je zdaj predstavilo celo novo storitev, ki poskuša združiti najboljše iz obeh svetov: udobnost listanja tiskanih medijev in hitro dosoptnost vsebin na internetu. Google Fast Flip je novo orodje za izboljšano izkušnjo pri branju časopisov, ki zbira zaslonske posnetke (zaenkrat) tridesetih ponudnikov vsebin, ki jih lahko uporabniki na hitro prelistajo z miško ali tipkovnico. Če jih kateri izmed člankov bolj zanima, lahko z enim klikom dostopijo do izvirne spletne strani s celotno vsebino. Med ponudniki vsebin med...

CNet - Izgovor, da je komu pes pojedel domačo nalogo, dobiva z DRM-jem povsem nove razsežnosti - in nove glavne junake. Poročali smo že, da je Amazon začel oddaljeno brisati nekatere e-knjige, za katere so si založniki premislili in jih ne želijo več distribuirati. Razumljivo, da niso več na voljo, a so šli v svoji vnemi tako daleč, da so pobrisali tudi knjige z naprav uporabnikov, ki so jih že povsem legalno kupili in plačali. Amazon jim je sicer vrnil kupnino.

Sedemnajstletni Justin D. Gawronski iz Michigana je imel na svojem Kindlu knjigo 1984 Georgea Orwella, ki so jo morali prebrati kot obvezno čtivo. Elektronsko si je v napravo shranjeval svoje zapiske in opombe, za katere trdi, da so izbrisom knjige postali neuporabni. Res je, saj zapis Posebej preštudiraj to stran brez ustrezne reference bolj malo pomeni. Gawronski skupaj s kolegom iz Kalifornije Antoinom J. Bruguierjem Amazon pred sodiščem v Seattlu obtožuje, da niso navedli, da je oddaljeno brisanje knjig sploh možno ter da so...

CNet - Pred približno tremi tedni je Google v okviru svojih eksperimentalnih storitev Labs pokazal prve zametke novega izdelka, ki naj bi bil Googlov odgovor na strukturirano podajanje informacij iz različnih virov Wolfram Alphe. Sedaj je izšla uradna verzija, katere zasnova je podobna. Squared pobere informacije z vseh internetnih vetrov in jih poskuša uporabniku narediti obvladljivejše s predstavitvijo v obliki preglednice. Ali je Google tu opravil svojo domačo nalogo bolje od matematikov? Prvi testi kažejo, da ne.

Poglejmo si povsem banalen primer, za začetek z ameriškega področja, da razvrščevalcema informacij že v prvo ne damo izgovora z eksotičnim kulturnim območjem, kamor bi oba brez sramu...

CNet - Na srečanju BookExpo, ki te dni poteka v New Yorku, je Google dal vedeti, da se nameravajo podati tudi na področje prodaje e-knjig. Kot so namignili, razvijajo program, ki bi založnikom omogočil prodajo digitalnih verzij svežih knjig kar prek Googla, s čimer bi v zelje skočili predvsem Amazonu in njegovemu Kindlu. Amazon za digitalne knjige zahteva ceno 9,99 dolarja, kar je dosti manj od papirnih, ki gredo za 26 dolarjev. Google bo bolj širokogruden, saj bo založnikom dovolil, da sami postavijo ceno. Ti so že izrazili zadovoljstvo.

Program bo ločen od Googlovega sistema za digitalizacijo knjig, ki omogoča dostop do množice knjig kar spleta in za katerega je moral Google plačati večmilijonsko odškodnino po poravnavi z lastniki avtorskih pravic. Takrat je šlo namreč za skeniraj obstoječih knjig, katerih mnogo niti ni več moč dobiti v tiskani izdaji. Več o tem.

Slashdot - Nedavno so ameriški časniki javno obtožili Google, da jim s svojim agregatorjem novic škodijo, saj ljudje vse važnejše novice izvedo kar na Googlu. Googlov izvršni direktor Eric Schmidt se je kar ostro odzval na te trditve in časnikarjem navrgel, da naj se ne bodejo z Googlom, saj bodo na tak način svoje bralce obrnili zoper sebe oz. odtujili (točne besede so bile še nekoliko sočnejše). Po Schmidtovih besedah sodi Googlova uporaba vsebine spletnih časopisov v pošteno rabo (fair use), tako da podlage za zamere ne bi smelo biti. Pohvalil je njihovo hitro usvojitev interneta, a so po nagli vpregi novega medija časniki nekoliko zaspali in svojih spletnih manifestacij niso prilagajali času.

Kot so zapisali na Googlovem blogu, Google vsak mesec na spletne strani časopisov napoti na milijarde uporabnikov. Poleg tega časniki z uporabo AdSensa za prikazovanje oglasov služijo milijone, kar prav tako omogoča Google. Uporabnikom namreč ponudijo ravno toliko vsebine, da jih začne zanimati in...

Slashdot - Lani smo poročali, da je Google dosegel poravnavo z založbami, ki so imele nemalo pripomb in pravnih pomislekov zoper Googlovo skeniranje in priobčitvijo knjig oz. njihovih delov na spletu. Tedaj je Google svoje početje retroaktivno legaliziral in si izposloval še nekatere druge ugodnosti glede dostopa do knjig, kar ga je veljalo 125 milijonov dolarjev. Ugodna cena, če upoštevamo, da je bilo v postopku sedem milijonov knjig.

Izkazalo se je, da bo šlo avtorjem knjig in njihovim založnikom le 45 milijonov dolarjev tega denarja, medtem ko bo preostanek pobasala cehovska organizacija Authors Guild in odvetniki. Ta v svojem sporočilu članom sporoča, da lahko avtor za posamezno knjigo dobi od 60 do 300 dolarjev, odvisno od števila knjig tega avtorja. Omenimo, da letna članarina v cehu stane od 90 dolarjev za avtorje, ki zaslužijo manj kot 25.000 dolarjev letno s knjigami, do 500 dolarjev za najplodovitejše.

Slashdot - Google se je sporazumel s cehom lastnikov avtorskih pravic knjig, ki jih je brez njihovega dovoljenja digitaliziral in postavil na ogled v svoji aplikaciji Google Book Search. Cena: 125 milijonov dolarjev, vanjo pa je vključena pravica do skeniranja knjig (svoje početje so torej legalizirali za nazaj) in še nekaj novosti. Te so: dostop do vseh knjig bo iz ameriških knjižnic brezplačen, možno bo kupiti institucionalno naročnino za dostop, omogočeno bo prebiranje knjig, ki so v tiskani izdaji pošle, in spletni nakup knjig. V zameno bo Google izplačal omenjene milijone in hkrati delil bodoče dobičke iz tega naslova z avtorji. Izjava za javnost, odgovori na pogosto zastavljena vprašanja in besedilo poravnave.

SiOL - ... so sklenili pri podjetju Anni iz Ljubljane ter pričeli izdelovat svoje CD-R medije. Ti so v celoti narejeni v Sloveniji, uporabljeni pa so materiali najboljše kakovosti. Pri Anniju pravijo, da bodo njihovi mediji presegali povprečno mejo kakovosti, cena pa bo nižja od konkurence. V prodaji bodo na začetku ponudili dva modela, Pisanka in Ultra (CDR, 2-48x), naslednje leto pa se nameravajo podati tudi v vode CD-RW in DVD medijev.

Njihov namen je prodreti na zahteven slovenski trg, zahodno in srednjo Evropo ter predvsem v države nekdanje Jugoslavije. Klik!