Linux Educacional 2.0 temelji na Debianu, uporablja KDE 3.5, KDE-Edu in KDE-Games, priložena pa so tudi posebna učna orodja, ki so jih razvili za omenjeni projekt
Slashdot - Brazilsko šolsko ministrstvo je predstavilo nekaj številk o projektu ProInfo, ki bo do leta 2009 zagotovil 52 milijonom šolarjev poleg odprtokodne programske opreme tudi računalnike z dostopom do svetovnega spleta. Do konca letošnjega leta bodo z operacijskim sistemom Linux Educacional 2.0 opremili 29.000 učilnic, kar bo zadostovalo za 36 milijonov šolarjev. Načrt predvideva do konca leta 2009 namestitev v 53.000 učilnicah, kar pa naj bi bilo dovolj za 52 milijonov šolarjev.
Predvidevajo, da bo v vsaki učilnici nameščen strežnik in 7 terminalov, kar bo zagotavljalo 15 uporabniških mest, v ruralnih območjih pa bodo strukturo učilnic prilagodili. Glede na to, da je novic o množičnih uporabah linux distribucij iz meseca v mesec več, omenimo še, da bo v Indiji in na Kitajskem na voljo poseben prenosni računalnik z operacijskim sistemom Ubuntu, ki ga bo dobavljal Dell, nekaj podobnega pa se pripravlja tudi v Rusiji. Informacije o operacijskem sistemu Linux Educacional 2.0 so na voljo le v portugalskem jeziku, tu pa je novica na Slashdotu.
Čudim se le, da so to naredili šele sedaj. V preljubi Sloveniji še na javne terminale za brskanje po internetu (razen svetlih izjem) ne pomislijo. Kaj šele za šolstvo!
Ne dejmo si nalit čistega vina za vse tudi Linux ni dobr manjkajo programi. Nism eden izmed tistih, ki zavzema stališče Linux za vse potrebe, ker enostavno ni res. Je pa res, da je za marsikatero opravilo Linux dovolj dobr pardon boljši in bi dober IT manager lahko z njim privarčuje, če pozna odprtokodne rešitve. Nimam nič proti projektom zaprte kode saj so na določenih segmentih v IT potrebni. Vendar področja kot so javna uprava, javni terminali, šolstvo, internetne storitve in strežniki za srednje velika podjetja lahko z odprtokodnimi rešitvami dosti privarčujejo. Problem je le, da je zelo malo IT strokovnjakov na tem področju in je zato cena takšnih rešitev kratkoročno ista. O dolgoročni pridobitvi glede TCO se vsaj pri nas noben ne pogovarja, ker v SLO radi "flikamo" luknje.
