GNOME - GNOME je skupaj z Mozillo, Wikimedio, Fedoro in še nekaterimi dobro znanimi odprtokodnimi organizacijami najavil sveži, že peti krog štipendij za punce programerke. Skupaj je na voljo 20 razpisanih mest z 5.000 dolarjev štipendije, za obdobje od 2. januarja do 2. aprila prihodnje leto.

Outreach Program for Women, kot se shema imenuje, želi povečati delež programerk v odprokodnem programju, ki je izjemno nizek, to kljub temu, da na lastniškem (zaprtokodnem) programju dela že več kot debela četrtina žensk. Podobne programe (gender diversity grants) ponujajo še številne druge organizacije, ter v zadnjem času skoraj vse večje odprtokodne konference (zastonj kotizacija, potni stroški, podobne dobrote). Veliko se dela tudi na odnosu med sodelavci, ki naj bi bil v...

The New York Times - Iskanje prostega parkirnega prostora v mestu predstavlja precejšen problem, ki ga poizkušajo rešiti tudi z uporabo mobilne tehnologije. Prometni strokovnjaki namreč ocenjujejo, da kar 30 odstotkov zgoščenosti prometa odpade na voznike, ki iščoč prazno parkirno mesto krožijo po cestah. Pristopi k rešitvi problema pa so različni. Lani smo poročali o aplikaciji za Android, na kateri lahko uporabniki sami označijo prosto...

Ubuntu.si - Pri iskanju prostega programja, predvsem alternativ obstoječemu zaprtokodnemu programju se številni uporabniki soočajo s premajhno informiranostjo. A to se počasi spreminja.

K večji informiranosti uporabnikov bo tako gotovo pripomogla tudi spletna stran FOSSForUs (Free Open Source Software for Us), ki je namenjena vsem, ki bi na svojih računalnikih želeli brezplačno, a legalno uporabljati prosto programsko opremo.

Spletna stran ponuja brskanje med programjem glede na funkcionalnost programja ali pa iskanje alternativ zaprtokodnemu programju, vsak odprtokodni program pa vsebuje opis z zaslonskimi posnetki ter oceno uporabnikov.

Seveda pa je marsikateri odprtokodni program brez konkurence...

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?

Slashdot - Microsoft trdi, da prosto programje, kot je Linux, krši vsaj 235 njihovih patentov. Zato želijo avtorske honorarje od distributerjev in programerjev, morda celo uporabnikov kot smo mi sami.

Odprtokodno programje se zadnje čase na določenih področjih predvsem zaradi svoje kakovosti precej širi, ampak Microsoft trdi drugače, saj pravijo, da je razlog za uspeh OSS njihova obsežna kršitev patentov.

Steve Ballmer trdi, da pri Microsoftu častijo in podpirajo spoštovanje intelektualne lastnine. FOSS (Free and Open-Source Software) patroni pa bodo po njegovo morali igrati po istih pravilih kot ostali.

Eben Molgen, zagovornik in pravni zastopnik FOSS-a, meni, da je programska oprema kot matematični algoritem in je tako ni možno patentirati. Dodaja, da ni vse v številu patentov, od katerih jih je v zadnjih letih ogromno nastalo pri Microsoftu. Ravno to dejstvo dviga njegovo samozavest, saj sodišče meni, da je večina novih Microsoftovih patentov nepravilnih.

Med drugim imajo fantje iz...

News Forge - Prejšnji mesec je hrvaška vlada sprejela odprtokodno direktivo in napotke za razvoj proste programske opreme v vladnih ustanovah. Hrvati so zaskrbljeni nad lastniškim programjem, ki prinaša preveliko odvisnost od enega proizvajalca programske opreme. Odprta koda bo naredila delo države bolj transparentno. Dokument vsebuje naslednje napotke:

- vladne ustanove bodo izbrale in/ali razvile odprtokodne rešitve, kolikor bo to možno namesto rabe zaprtokodnih rešitev;
- vlada bo podpirala razvoj zaprtokodnih rešitev, ki bodo uporabljala odprte standarde, protokole in dokumente, ki so razvijane na Hrvašlem;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih programov in odprtih standardov izven njenih ustanov;
- vlada bo podpirala rabo odprtokodnih rešitev v izobraževalnih ustanovah. Obe, tako odprtokodne kot tudi zaprtokodne rešitve, bodo v enakem obsegu predstavljene učencem.

Hrvaška tako sledi Evropski uniji, ki je podobno direktivo sprejela leta 2000, v skupku načrtov EU i2010. Hrvaško sedaj čaka...

Slo-Tech - Na največjem evropskem Linuxdnevu, ki je bil od 23. - 26. junija v nemškem mestu Karlsruhe, je nemški Zvezni urad za varnost informacijskih tehnologij predstavil svojo strategijo in svoje rešitve na področju odprtokodnega programja.
"Prosto programje je dobra alternativa lastniškim izdelkom. Zato podpiramo strategijo Zveznega ministrstva za notranje zadeve, ki namerava pospeševati razvoj raznovrstnosti programja." pravi Dr. Udo Helmbrecht, predstojnik navedenega urada.

Odprta-scena - Že pred nekaj dnevi je vrata odprla stran Odprta-scena. Stran je namenjena prevajanju odprtokodnih programov, ter njihovemu promoviranju. To poteka s pomočjo "spletnega prevajanja", kar omogoča, da lahko pri prevajanju sodeluje kdorkoli kar preko spletnega brskalnika. Zahtevano je samo znanje angleščine in dostop do interneta. Pridite in prevedite vrstico ali pa napišite kakšen članek (npr. kako se nek odprtokodni program uporablja) ter tako pomagate slovenski odprti skupnosti. Na strani boste našli tudi že prevedene programe in spletne storitve, kot so XOOPS, PostNuke, Dev-C++, ...

več strani - Največji strežnik za razvoj prostega programja je bil očitno na nek način shekan. Sourceforge nudi razvijalcem vse živo od CVSja, sledenja hroščem, mailing list, shranjevanja releasov itd. Zaenkrat na spletni strani SF o hacku ni še nič napisanega, so pa vsi uporabniki, ki so CVS uporabljali v zadnjem tednu, dobili nova gesla. Nobody's safe. Si predstavljate, da bi nekdo takole na skrivaj v kak open source projekt vstavil kakega trojanskega konja? Verjetno bi ga kaj hitro odkrili. Kaj pa Microsoft?
Razvijalci prostega programja pa bodo navdušeni nad zadnjim IBMjevim korakom. Da bi programerjem omogočili lažje 'portanje' programov na njihove platforme, so se odločili, da bodo začeli dajati zastonj accounte na njihovi mainframe mašini (tipa zSeries).