Obnovljivi viri energije

gruntfurmich:

Ker nimam časa bom na hitro napisal, niti nisem še vsega prebral... ampak je pa vredu da si se razpisal.

->. po mojem bo bazna kemija in metalurgija še vedno prisotna in še v večji meri

Nanotehnologija bo pozdravila slabe produkte drugih industrij.
Nanotehnologija v polnem teku bo delala diamante iz prekomernega ogljikovega dioksida in tako pa mnenje toplogredcev potem tudi ostavila globalno segrevanje.

To je le en primer, več kasneje.

Nekje sem prebral, da ima posebej oblikovan Stirlingov motor večji izkoristek sončne energije kot sončne celice.

Resno - pa ja ne pričakuješ, da bodo sončne celice kdaj dovolj učinkovite, da jih boš montiral na streho, pa bo dovolj za gospodinjstvo?

Dejansko naredijo že 0 energijske hiše, ki celo več energije naredijo, kot porabijo. Pri tem ne vem koliko ekstremno šparajo enlektriko notri, poleg tega bi teoretično potrebovali akumulatorje, ki jih sedaj še ni ali pa so predragi (sedaj se uporablja omrežje). No v glavnem stvar je izvedljiva že sedaj, vsaj toliko kot avtomobil na vodik

pa še to: menda se tudi neki premazi dobijo, ki ti grejejo hišo, ko je hladno.

misliš katran al pa črno barvo?

Tale način pridobivanja elektrike pomoje ni ravno pretirano drag oz. je rentabilen.
Problem bi bila voda za hlajenje. Lahko pa bi dali vmes nekaj strilingovih motorjev in/ali izhlapevali morsko vodo (če postaviš elektrarno v tunizisko ali mrtvomorsko depresijo. Sol bi bila stranski proizvod. izvedljivo?

Sicer pa, zakaj ne dajo strilingovih motorjev v kakšne TE ali JE? Proizvedli bi še nekaj dodatne elektrike oz gnali toplotne črpalke za reciklažo pare.

Strilingov motor namesto fotovoltaike? hja bi znalo biti izvedljivo. Problem oz potrebna konstrukcija bi bil hladni pol, ki bi moral biti vedno dovolj hladen - dovolj velika temperaturna razlika.

Strilingov motor se mi zdi zelo zanimiva zadeva. Če bi serijsko izdelovali take motorje (torej po zmerni celi) in jih vgrajevali na vire toplote (kot je dimnik povprečne hiše in večji) bi se dalo ujeti še marsikakšen kW..

Dober Stirlingov motor ima izkoristek 30-35%, sončne celice mislim da borih petnajst?

Na kaj se nanaša podatek 30-35% izkoristek? milism od česa? Ali od kurilne vrednosti ogrevalnega goriva?
Sem kar prepričan da strilingov motor nebi dosegel takih izkoristkov sončne energije. Na poldnevnem soncu bi stal ob boku fotovoltaiki,...

>Since 1984, the Company's solar dish Stirling equipment has held the world's efficiency record for converting solar energy into grid-quality electricity. SES has teamed with the U.S. Department of Energy and Sun-Labs (NREL and Sandia National Laboratories) to endurance test and commercialize the SES solar Stirling system.

Aja glede izkorista link CTRL+F Stirling

Edini problem sončne energije je, da ima Sun Microsystems monopol nad njo zaradi blagovne znamke. Saj še pomnite, kako so tožili otok poleg Sumatre zaradi njigove blagovne znamke "Java", ne?

Gorivne celice me ne prepričajo. Njihov glavni problem je kronično pomanjkanje izkoristka. Namreč - jih je več vrst, ene katerih produkt je elektrika (oz vodik) s 30-40% izkoristkom in tiste, ki delujejo pri 900°C ter imajo drugi stranski produkt - toploto. Zdej, to toploto je treba nekako pretvorit v elektriko in je koristna (menda dobimo 90% izkoristek...). Samo kaj, ko hočem met jaz v obliki vodika shranjene 100% (no dobro, pa nad 90%) energije, imam je pa 30? Tko da tisto "vetrna el. pa gorivne celice" je treba bolj z rezervo vzet. Boljše shranjevanje se mi zdi tisto s hidroelektrarnami, pa še tu so stroški, ko je treba naplavine ven praznit iz jezera.

gruntfurmich: vidiš, jaz si predstavljam fotovoltaike drugače. Če bodo enkrat res dovolj poceni, bodo pač zasedle mesto, kjer so do sedaj ždele ilovnate klade. Se mi zdi, da so plastični materiali dokaj odporni na vreme, pa še stroške bodo s časom povrnile, za razliko od navadne opeke. No, ideja ni slaba, jel?

Malo pozno, a vseeno:

> dr.j: daj si malo preberi par postov nazaj in nehaj jamrat s temi tvojimi velikimi ciframi. itaq nič ne veš in nič ne razumeš.

@gruntfurmich: ne sodi drugih po sebi!

Če bi bila energetska neodvisnost z opevano sladkorno peso tako enostavno dosegljiva, zakaj za vraga tega še nihče ne dela?

Na http://www.spletomat.com/tso/tehnologija pravijo, da na neki stopnji zgostijo sok, ki vsebuje 14% suhe snovi (oz. 13% sladkorja) na gosti sok s 65% suhe snovi z odparevanjem vode.

Torej v eni toni redkega soka je 130 kil cukra. Da dobiš 65% raztopino, moraš upariti 800 kil vode in torej ostane 200 kil gostega sirupa. Da upariš 800 kil vode, rabiš 2.26 MJ/kg × 800 kg= 1,81 GJ. Če skurimo vseh 130 kil cukra (toliko ga pravzaprav na koncu niti ne dobimo), pa dobimo 130kg × 15MJ/kg=1,95 GJ energije. Proces niti sam sebe ne more vzdrževati.

mislim pa da še obstajajo razni drugi ekonomični postopki za izvlačenje vode iz pese, recimo kako stiskanje, prepihavanje z zrakom z nizko vlažnostjo...

razmišljamo kako ločiti vodo od goriva. v tem primeru sladkorja. je v primeru etanola kaj enostavneje?

Ne vem pa zakaj vsaj delno ne zgoščujejo z reverzno osmozo?

Sladkorno peso poberejo konec oktobra. Daj ne bluzi, kako boš takrat na soncu posušil 100 ton pese na enem hektarju?! Kupi eno kolerabo in jo poskušaj posušiti zunaj te dni, pa potem poročaj...

Za razliko od lesa pesa zgnije precej prej kot v enem mesecu. Kaj boš pa zdaj pogruntal?

in še enkrat sprašujem: koliko so toplotne črpalke na elektriko zares 'zelene'????

> vložiš 1kw elektrike in dobiš ven npr. 4kw toplote.

Drži. Koliko toplote pa vložiš v termoelektrarni, da dobiš tisti kW elektrike?

> cirka 3
To sem hotu slišat! Ekologije ni tle nobene. Za vsak električni kilovat toplotne črpalke spustiš dva do tri kilovate toplote iz neobnovljivih virov (premog, nafta, plin, uran) v luft.

narobe ste me razumeli: ne vztrajam pri pesi, sploh se mi ne zdi primerna, ker imamo druge bolj donosne rastline. samo smo debatirali o predelavi.

To bi bila tudi zanimiva ideja, ja, en par KW dizel generator v kleti.

dj j-ev izračun potrebne toplote za destilacijsko ločitev etanola in vode je napačen, da ne bo kdo mislil da je pravilen.
fant je sklepal kr po kmečko, vendar v industriji to ne gre tako - kontinuirni procesi, z vračanjem-obnavljanjem energije, sploh za takšne količine o katerih se pogovarjamo. poraba energije je veliko manjša. morda jo bom še kje izračunal.

Grunt ne samo pisat, razmišljaj in računaj.

Ideja:
V toplovodih so precejšnje izgube, saj je razlika 90*C proti 8*C, kolikor jih recimo imajo tla povprečno, velika. Možna in energijsko rentabilna rešitev bi bila, da se temperaturo v toplovodu zmanjša na 40-50*C, kar je še vedno dovolj za radiatorje, predvsem pa talno gretje (če le ni bajta preveč slabo izolirana) vročo vodo bi pa lahko delali z toplotno črpalko. 40-80, ni tak problem.
Izvedljivo?

Še vedno je bistveno bolje ogrevati sanitarno vodo s toplotno črpalko kot pa neposredno z elektriko. Zato tudi država to subvencionira.

gruntfurmich: komaj čakam tvoje pravilne izračune! Tle na forumu in ne "mogoče enkrat" - ker to pomeni, da ne znaš.

Pa poglej si, kako je definiran izkoristek za elektrarne in kako za toplotne črpalke (fizika za 2. letnik srednje šole).

dr j: načeloma se tista energija ki si jo porabil za uparevanje v tem primeru vode in etanola, da dobiti nazaj, celotna. vendar v praksi pa določen del, lahko zelo velik, pogojen pa je z ceno in izkoristkom opreme (v tem primeru toplotnom prenosnikom) in zadostno razliko v temperaturi. tako da energijo uparjanja lahko v celotni meri uporabimo za segrevanje vtoka. za izračun pa tako ali tako nima smisla, ker itq ne bi vedel (ti) kaj računam.

zakaj bi me zanimal izkoristek za elektrarne in za toplotne črpalke, če pa grem na proizvajalčevo stran in tam pogledam veliko bolj zanesljive in realne podatke?

torej nas država hoče usmerit iz električnih bojlerjev za sanitarno vodo na takšne s toplotno črpalko? to bi že bilo bolj smiselno.

> dr j: načeloma se tista energija ki si jo porabil za uparevanje v tem primeru vode in etanola

O kakšnem etanolu ti govoriš? Jaz nisem nič v zvezi z njim računal!